Naturalizem: definicija in oblike v filozofiji, umetnosti, literaturi

Naturalizem je filozofsko stališče. Po tem stališču vse izhaja iz naravnih lastnosti in vzrokov, nadnaravne ali duhovne razlage pa so izključene ali zavrnjene.

Naturalizem se lahko nanaša tudi na:

• Naturalizem (umetnost), slog v slikarstvu in likovni umetnosti
• Naturalizem (literatura), literarni slog
• Naturalizem (gledališče), gibanje v gledališču in dramatiki, ki se je začelo v 19. stoletju
• Naturalizem (filozofija)
• Etični naturalizem, teorija, da je mogoče etične izjave izpeljati iz neetičnih izjav.
• Duhovni naturalizem, duhovnost, ki ne vključuje nadnaravnega.
• Verski naturalizem, religija, ki ne vključuje nadnaravnih prepričanj.

Kaj pomeni naturalizem v filozofiji

Naturalizem v filozofiji običajno pomeni prepričanje, da so vsi pojavi del naravnega sveta in da jih je mogoče pojasniti z naravnimi vzroki in zakonitostmi. Ločimo vsaj dve glavni različici:

• Metafizični naturalizem trdi, da ne obstajajo nadnaravne entitete (bogovi, duhovi, nematerialne duše) — vse, kar obstaja, je del narave.
• Metodološki naturalizem je stališče v znanosti in filozofiji, ki pravi, da za pojasnjevanje pojavov pri znanstvenem raziskovanju uporabljamo le naravne razlage in metode, ne sklepajoč na nadnaravo.

Oblike in pomembne teme

Etični (moralni) naturalizem trdi, da se morebitne moralne resnice lahko opišejo ali utemeljijo z dejstvi o naravi (npr. človeškem dobrem, posledicah dejanj). Kritika, znana kot naravoslovna zmota ali "is–ought" problem (David Hume), opozarja, da prehod iz opisnih izjav o svetu neposredno na vrednostne izjave ni trivialen; G. E. Moore pa je opozoril na morebitno napačno enačenje moralnih lastnosti z naravnimi lastnostmi.

Duhovni in verski naturalizem ponujata načine za duhovno ali versko prakso brez vere v nadnaravno. Duhovni naturalizem spodbuja občutek čudenja, povezave z naravo in etične vrednote brez nadnaravnih predpostavk. Verski naturalizem ohranja rituale, skupnost in simboliko tradicionalnih religij, vendar vse to v okviru naravnega sveta in racionalnih pojasnil.

V sodobni filozofiji so pomembne tudi oblike, kot so naturalizirana epistemologija (Quine — znanstveni pristop k vprašanjem znanja) in naravizem uma (filozofi kot Daniel Dennett, ki pojasnjujejo zavest z naravnimi znanstvenimi pojavi).

Naturalizem v umetnosti, literaturi in gledališču

V umetnosti in literaturi se naturalizem pojavi kot gibanje, ki si prizadeva za realistično, pogosto skoraj dokumentarno upodobitev življenja — poudarek na vsakdanjih prizorih, socialnih pogojih in vplivu okolja ter dednosti na posameznikovo usodo. Nastal je v 19. stoletju kot radikalnejša oblika realizma.

• V slikarstvu so pomembni predstavniki Gustave Courbet in umetniki iz Barbizon šole, ki so v ospredje postavili neposredno opazovanje narave in delavskega življenja.
• V literaturi so med znanimi imeni Émile Zola (francoski naturalizem), Stephen Crane in Frank Norris, ki so opisovali socialne in biološke dejavnike, ki oblikujejo usode junakov.
• V gledališču se naturalizem pojavi v prizadevanjih za realističen oder: naravna scenografija, resnični rekviziti, poudarek na vsakdanjih dialogih in likih, katerih vedenje je določeno z okoljem in notranjimi gonili. Promotorji so bili režiserji in dramatiki konec 19. stoletja, ki so zavračali idealizacijo in melodramatičnost.

Naturalizem v umetnosti se pogosto prepleta z realizmom, vendar je bolj determinističen in včasih intenzivno usmerjen v socialno kritiko.

Kritike in pomisleki

• Redukcionizem: nasprotniki pravijo, da naturalizem preveč poenostavlja kompleksne pojave (npr. zavest, vrednote) do čistih naravnih vzrokov.
• Etična vprašanja: nasprotovanje ideji, da je mogoče iz opisnega sveta neposredno izpeljati moralen imperativ brez dodatne utemeljitve.
• Deterministična logika: če je vse povsem določeno z naravnimi vzroki, postavlja vprašanja o svobodni volji in moralni odgovornosti.
• Občutje izgube pomena: nekateri čutijo, da odstranitev nadnaravnega omeji občutek smisla ali transcendentnosti; zato so se razvile oblike duhovnosti, ki skušajo ohraniti pomen v naturalističnem okvirju.

Sodobna vloga in pomen

Naturalizem ostaja pomemben v filozofiji, znanosti in kulturi: oblikuje metodologijo znanstvenega raziskovanja, vpliva na sekularne in humanistične poglede, prispeva k razpravam o okoljski etiki ter k razumevanju uma in zavesti v nevroznanosti in kognitivni znanosti. Hkrati spodbuja iskanje načinov za smiselno in etično življenje brez sklicevanja na nadnaravno.

Za osnovno orientacijo: metodološki naturalizem se uporablja kot znanstvena praksa, metafizični naturalizem pa je temeljno ontološko prepričanje o naravi realnosti. Oba oblika sta še naprej predmet filozofskih razprav in umetniških interpretacij.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je naturalizem?

V: Na katere različne sloge ali gibanja v umetnosti se lahko nanaša naturalizem?

V: Kaj je etični naturalizem?

V: Kaj je duhovni naturalizem?

V: Kaj je verski naturalizem?

V: Ali naturalizem sprejema nadnaravne ali duhovne razlage?

V: Ali se naturalizem lahko uporablja samo v filozofiji?

Išči po črki