Nevtronska zvezda
Nevtronska zvezda je zelo majhna in gosta zvezda, ki je skoraj v celoti sestavljena iz nevtronov. So majhne zvezde s polmerom približno 11-11,5 kilometra. Njihova masa je približno dvakrat večja od mase Sonca. So najmanjše in najgostejše zvezde v vesolju, za katere vemo, da obstajajo. So ostanek ogromne zvezde, ki je eksplodirala kot supernova.
Gostota zvezde je podobna gostoti jedra atoma. Imajo močna magnetna polja, od 108- do 1015-krat močnejša od zemeljskega. Gravitacijsko polje na površini nevtronske zvezde je približno 2×1011-krat močnejše kot na Zemlji.
Če si želite predstavljati, kako gosta je nevtronska zvezda, vzemite vso maso našega Sonca (ki ima premer 1 392 000 kilometrov) in jo stisnite na velikost, ki bi ustrezala krogli s premerom 19 kilometrov. Gostoto lahko razumemo tudi takole: ena čajna žlička snovi iz nevtronske zvezde bi tehtala 6 milijard ton.
Nevtronske zvezde se vrtijo zelo hitro, od 0,001 sekunde do 30 sekund. Obstajajo v različnih vrstah. Lahko oddajajo snope elektromagnetnega sevanja kot pulzarji. Druge vrste so magnetarji in binarni pulzarji.
Njihova temperatura je več kot 600.000 stopinj Kelvina. Nevtronske zvezde, ki jih lahko opazujemo, so zelo vroče in imajo običajno temperaturo na površini okoli 600.000 K.
Zaradi sevanja pulzarja PSR B1509-58, hitro vrteče se nevtronske zvezde, bližnji plin sveti v rentgenskih žarkih (zlato, iz Chandre) in osvetljuje preostali del meglice, ki je tu prikazan v infrardeči svetlobi (modro in rdeče, iz WISE).
Model, ki prikazuje, kako je nevtronska zvezda videti v notranjosti
Zgodovina
Leta 1934 sta Walter Baade in Fritz Zwicky predlagala obstoj nevtronskih zvezd, le leto dni po tem, ko je James Chadwick odkril nevtron.
Pri iskanju izvora supernove so domnevali, da se v eksplozijah supernov navadne zvezde spremenijo v zvezde, sestavljene iz izjemno tesno povezanih nevtronov, ki so jih poimenovali nevtronske zvezde. Baade in Zwicky sta predlagala, da sprostitev gravitacijske vezalne energije nevtronskih zvezd poganja supernovo: "V procesu supernove se masa v razsutem stanju izniči."
Nevtronske zvezde naj bi bile prešibke, da bi jih bilo mogoče zaznati. Do novembra 1967, ko je Franco Pacini (1939-2012) opozoril, da če se nevtronske zvezde vrtijo in imajo velika magnetna polja, se oddajajo elektromagnetni valovi, se je z njimi ukvarjalo le malo ljudi. Radioastronom Antony Hewish in njegov raziskovalni asistent Jocelyn Bell v Cambridgeu sta kmalu zaznala radijske impulze iz zvezd, ki jih danes poznamo kot pulzarje.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je nevtronska zvezda?
O: Nevtronska zvezda je zelo majhna in gosta zvezda, ki je skoraj v celoti sestavljena iz nevtronov. Njen polmer je približno 11-11,5 kilometra, njena masa pa je približno dvakrat večja od mase Sonca.
V: Kako gosta je nevtronska zvezda?
O: Gostota zvezde je podobna gostoti jedra atoma, njeno gravitacijsko polje na površini pa je 2x1011-krat močnejše kot na Zemlji. Če si to predstavljamo, bi lahko vso maso našega Sonca potisnili v kroglo s premerom 19 kilometrov. Ena čajna žlička snovi iz nevtronske zvezde bi tehtala 6 milijard ton.
V: Kako hitro se vrtijo nevtronske zvezde?
O: Nevtronske zvezde se vrtijo zelo hitro, od 0,001 sekunde do 30 sekund.
V: Katere vrste obstajajo?
O: Obstajajo različne vrste, kot so pulzarji, magnetarji in binarni pulzarji, ki oddajajo snope elektromagnetnega sevanja ali imajo močna magnetna polja, ki so od 108 do 1015-krat močnejša od zemeljskih.
V: Kakšno temperaturo imajo običajno?
O: Nevtronske zvezde, ki jih lahko opazujemo, so zelo vroče in imajo običajno temperaturo na površini približno 600 000 K (600 000 stopinj Kelvina).
