Nekodirajoča DNK
Nekodirajoča zaporedja DNK so tisti deli DNK organizma, ki ne kodirajo proteinskih zaporedij.
Nekatere nekodirajoče DNK se prepišejo v funkcionalne nekodirajoče molekule RNK (npr. prenosne RNK, ribosomalne RNK in regulatorne RNK), druge pa se ne prepišejo ali pa nastanejo transkripti RNK neznane funkcije. Količina nekodirajoče DNK se med vrstami zelo razlikuje. Na primer, več kot 98 % človeškega genoma je nekodirajoče DNK, medtem ko je v tipičnem bakterijskem genomu le približno 2 % nekodirajoče DNK.
Na začetku velik del nekodirajoče DNK ni imel znane biološke funkcije. Zlasti v tisku je bila znana kot "junk DNA". Vendar je že leta znano, da so številna nekodirajoča zaporedja funkcionalna. Med njimi so geni za funkcionalne molekule RNK in zaporedja DNK, kot so signali za začetek replikacije, centromere in telomere.
Druga nekodirajoča zaporedja imajo verjetne, vendar še neodkrite funkcije. Na to sklepamo na podlagi visoke stopnje podobnosti zaporedij v različnih vrstah DNK.
Projekt Enciklopedija elementov DNK (ENCODE) je septembra 2012 pokazal, da več kot 80 % DNK v človeškem genomu "služi nekemu biokemičnemu namenu". Nekateri drugi znanstveniki so to ugotovitev ostro kritizirali.
Utricularia gibba ima 3 % nekodirajoče DNK, kar je malo za cvetoče rastline.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je nekodirajoča DNK?
O: Nekodirajoča DNK so deli DNK organizma, ki ne kodirajo zaporedij beljakovin.
V: Kolikšna je količina nekodirajoče DNK pri različnih vrstah?
O: Količina nekodirajoče DNK se med vrstami zelo razlikuje. Na primer, več kot 98 % človeškega genoma je nekodirajoče DNK, medtem ko je v tipičnem bakterijskem genomu le približno 2 % nekodirajoče DNK.
V: Kakšen naj bi bil prvotno namen nekodirajoče DNK?
O: Sprva večina nekodirajoče DNK ni imela znane biološke funkcije, zato so jo zlasti v tisku imenovali odpadna DNK.
V: Ali so z nekaterimi vrstami nekodirajoče DNK povezane kakšne funkcije?
O: Da, veliko nekodirajočih zaporedij je funkcionalnih. Med njimi so geni za funkcionalne molekule RNK in druga zaporedja, kot so signali za začetek replikacije, centromere in telomere.
V: Ali je mogoče, da imajo nekatere vrste nekodirajoče DNK še neodkrite funkcije?
O: Da, pri drugih nekodirajočih zaporedjih še niso bile odkrite funkcije, na katere je mogoče sklepati na podlagi visoke stopnje podobnosti zaporedij v DNK različnih vrst.
V: Kaj je projekt ENCODE pokazal o odstotku uporabne/funkcionalne nekodirajoče DNK pri ljudeh?
O: Projekt ENCODE (Encyclopedia of DNA Elements) je septembra 2012 pokazal, da več kot 80 % DNK v človeškem genomu "služi nekemu namenu".
V: Ali so to ugotovitev sprejeli vsi znanstveniki ali so bili proti temu predlogu kritični?
O: Nekateri drugi znanstveniki so ta sklep močno kritizirali.
