Non sequitur (ne sledi) — definicija logične zmote in primeri

Non sequitur pomeni "ne sledi". Gre za vrsto logične napake: slab argument, ki nima smiselne povezave med predpostavkami in sklepom.

Kaj je non sequitur?

Non sequitur je po definiciji deduktivni argument, ki je neveljaven. To pomeni, da je mogoče imeti vse predpostavke resnične, a kljub temu imeti napačen sklep. Izraz izhaja iz latinščine in dobesedno pomeni "ne sledi".

V vsakdanji rabi se izraz "non sequitur" pogosto nanaša na tiste neveljavne argumente, ki niso posebej poimenovane kot formalne zmote (na primer post hoc ergo propter hoc). Z drugimi besedami, v praksi se "non sequitur" uporablja za neimenovano ali splošno formalno zmoto oziroma za sklepe, ki nimajo zadostne povezave s predpostavkami.

Zakaj je to napaka?

Neposledčen argument vzame nekaj, kar sogovorniki priznavajo kot resnično, in trdi, da je sklep pravilen, ker so predpostavke resnične. Težava je v tem, da sklep nima logične zveze s predpostavkami. Validnost deduktivnega argumenta zahteva, da iz resničnosti predpostavk nujno izhaja resničnost sklepa; če te nujne zveze ni, je argument neveljaven.

Primeri

Ljudje pogosto napačno ocenijo veljavnost sklepov. Na primer, nekdo lahko trdi, da je ta silogizem veljaven:

1. Vse ptice imajo krila.
2. To bitje ima krila.
3. Zato je to bitje ptica.

To bi bilo res le, če bi bile vse kljunate ali krilate živali ptice — vendar to ni res (npr. netopirji imajo krila, ne pa ptice). Torej sklep ne sledi nujno iz predpostavk in gre za non sequitur.

Drugi pogosti primeri non sequiturov:

• Affirming the consequent (formalna zmota): "Če dežuje, so ulice mokre. Ulice so mokre. Torej je deževalo." Ulice so lahko mokre tudi zaradi pranja cest ali puščanja cevi.
• Irrelevant conclusion / ignoratio elenchi: "Treba je znižati davke, ker ima politik lep nasmeh." Sklep o davkih nima povezave z vedenjem nasmeha.
• Razpravljalni non sequitur v pogovoru: "Zunaj dežuje." "Rad imam čokolado." Odgovor ne sledi in ne odgovarja na trditev o vremenu.

Kako prepoznati non sequitur

• Preverite zvezo med predpostavkami in sklepom: ali res izhaja sklep iz predpostavk ali manjka ključna premisa?
• Poiščite protidokaz ali primer, kjer so predpostavke resnične, a je sklep kljub temu lažen (kontraeksempel).
• Ločite formalne zmote (npr. affirming the consequent, denying the antecedent) od informalnih (nepovezan sklep, irrelevantnost).
• Vprašajte sogovornika, naj razloži, kako predpostavke podpirajo sklep — pogosto bo razkril manjkajočo ali sporno premiso.

Pogoste oblike in imena

Non sequitur je širok pojem. Nekatere oblike so formalno poimenovane (npr. affirming the consequent, denying the antecedent), druge so bolj splošne in jih označujemo kot:

• irrelevant conclusion (izvedena točka ni povezana s temo);
• hasty generalization (prehitro posploševanje — sklep ni podprt z dovolj dokazi);
• false cause (zmotno pripisovanje vzročne zveze, npr. post hoc ergo propter hoc).

Kako odgovoriti na non sequitur

• Pokažite, kje natančno predpostavke ne podpirajo sklepa (npr. z uporabo kontraeksempla).
• Prosite za manjkajočo premiso ali dodatna pojasnila.
• Če gre za bolj zapleten argument, izrazite sklep v obliki: "Če predpostavke so A in B, kako točno sledi C?" — s tem usmerite sogovornika k pojasnitvi ali popravku.

Razumevanje non sequiturja pomaga pri boljšem argumentiranju in kritičnem branju. Če želite razložiti konkretno izjavo ali preveriti, ali določen sklep sledi iz predpostavk, lahko primer prilepite in skupaj ga pregledamo.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj pomeni "non sequitur"?

V: Kaj je non sequitur?

V: Kakšen je pomen izraza "non sequitur" v praksi?

V: V čem je problem argumenta "non sequitur"?

V: Kateri je primer argumenta brez zaporedja?

V: Kakšen je primer silogizma, omenjen v besedilu?

V: Zakaj primer silogizma ni veljaven?

Išči po črki