Paradigma
V filozofiji znanosti je paradigma način razmišljanja o problemu. Beseda izhaja iz grškega παράδειγμα (paradeigma), "vzorec, primer, vzorec" iz glagola παραδείκνυμι (paradeiknumi), "pokazati, predstaviti, izpostaviti", in sicer iz παρά (para), "poleg, zunaj", in δείκνυμι (deiknumi), "pokazati, izpostaviti". Paradigma se lahko uporablja tudi za označevanje sklopa idej o določenem predmetu. Ideja, da je Zemlja središče vesolja ali da se Zemlja in drugi planeti gibljejo okoli Sonca, sta primera paradigme. Eden prvih sodobnih ljudi, ki je uporabil to besedo, je bil Georg Christoph Lichtenberg (1742-1799), matematik in znanstvenik iz 18. stoletja.
V retoriki je paradeigma znana kot vrsta dokaza. Namen paradeigme je, da občinstvu ponazori podobne dogodke. Namen te ilustracije ni pripeljati občinstvo do zaključka, vendar pa se uporablja kot pomoč pri vodenju občinstva do zaključka. Osebni računovodja je dobra primerjava paradeigme, ki pojasnjuje, kako naj bi vodila občinstvo. Naloga osebnega računovodje ni, da stranki natančno pove, za kaj (in za kaj ne) naj porabi denar, temveč da ji pomaga pri usmerjanju, kako naj denar porabi glede na svoje finančne cilje. Anaksimenes je paradeigmo opredelil kot "dejanja, ki so se zgodila prej in so podobna ali nasprotna tistim, o katerih razpravljamo zdaj". Aristotel besedo uporablja na podoben način, v induktivni logiki. običajno se indukcija uporablja, da bi od več posebnih primerov prišli do splošnega. Aristotel pa jo uporablja za prehod od enega posebnega primera k drugemu.
Izvirni grški izraz παράδειγμα (paradeigma) se je v grških besedilih, kot je Platonov Timaeus (28A), uporabljal kot model ali vzorec, ki ga je Demiurg (bog) uporabil za ustvarjanje vesolja. Izraz je imel tehnični pomen na področju slovnice: slovar Merriam-Webster iz leta 1900 opredeljuje njegovo tehnično rabo le v kontekstu slovnice ali v retoriki kot izraz za nazorno priliko ali pravljico. V jezikoslovju je Ferdinand de Saussure uporabljal paradigmo za razred elementov s podobnostmi.
Kip Lichtenberga v Göttingenu, kjer je poučeval.
Druga stran
Vprašanja in odgovori
V: Kaj pomeni beseda "paradigma"?
O: Paradigma je način razmišljanja o nekem problemu ali niz idej o določeni temi.
V: Kdo je bil eden prvih, ki je uporabil izraz "paradigma"?
O: Georg Christoph Lichtenberg je bil eden prvih sodobnih ljudi, ki so uporabili izraz "paradigma".
V: Kako se paradigma uporablja v retoriki?
O: V retoriki se paradeigma uporablja kot vrsta dokaza, saj poslušalcem ponazarja podobne dogodke in jih tako usmerja k sklepu.
V: Kako je Anaksimen opredelil paradeigmo?
O: Anaksimen je paradeigmo opredelil kot "dejanja, ki so se zgodila prej in so podobna ali nasprotna tistim, o katerih zdaj razpravljamo".
V: Kako je Aristotel uporabil paradigmo v induktivni logiki?
O: Aristotel je uporabljal paradigmo v induktivni logiki, da bi prišel od enega posebnega primera do drugega, namesto da bi prišel od več posebnih primerov do splošnega.
V: Kakšen je bil prvotni grški izraz za paradigmo?
O: Prvotni grški izraz za paradigmo je bil παράδειγμα (paradeigma).
V: V kakšnem kontekstu je slovar Merriam-Webster opredelil strokovno rabo za paradigmo?
O: Slovar Merriam-Webster iz leta 1900 je tehnično rabo za paradigmo opredelil le v kontekstu slovnice ali v retoriki kot izraz za nazorno priliko ali pravljico.
