Danes
Sedanjost je časovni razpon med preteklostjo in prihodnostjo. Lahko je dolg (kot eon v geološkem času) ali kratek (kot pikosekunda), vendar se skoraj vedno uporablja za obdobje od sedanjega trenutka do nekega časovnega obdobja, ko je treba sprejeti odločitev. Uporablja se lahko za zahtevo ali zahtevo, da nekdo sprejme odločitev, tudi če želi odlašati.
"Zdaj me zanima, kaj si misliš."
"Kaj misliš zdaj?"
"Zdaj je čas, da vsi dobri ljudje priskočijo na pomoč svoji državi."
Matematika in merjenje predpostavljata, da je vse, kar je uporabljeno v enačbi, enako na začetku izračuna ali aksiomatizacije kot na koncu. To pomeni, da je matematično pravilno reči, da ideja "enako" pomeni "enako od začetka procesa do njegovega konca". V splošni semantiki in E Prime besede enak, ostati (za preteklost do zdaj) in postati (za zdaj v prihodnost) iz tega razloga nadomeščajo glagol "biti".
Algebro zaradi te odvisnosti od časa zdaj pogosto imenujemo algebra posnetkov ali algebra videnja. Če bi bilo med posameznimi koraki algebrske analize mogoče izvesti kakršno koli dejanje ali dogodek, bi morali teoretično začeti znova, kot da novega stanja sploh ne bi poznali. Iz teh razlogov se včasih postavlja pod vprašaj zamisel o statistiki ter tudi o znanju in upravljanju znanja, na primer v knjigi Lies, Damn Lies, and Statistics (Laži, preklete laži in statistika). Glavno vprašanje je primerjava številk, zbranih v preteklosti, in številk, zbranih zdaj, ko so se spremenili nekateri ključni pogoji.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšen je časovni razpon med preteklostjo in prihodnostjo?
O: Časovni razpon med preteklostjo in prihodnostjo je lahko dolg ali kratek, odvisno od tega, kaj merimo. Običajno se nanaša na časovno obdobje med sedanjim trenutkom in točko v prihodnosti, ko je treba sprejeti odločitev.
V: Kako matematika upošteva spremembe skozi čas?
O: Matematika predpostavlja, da vse količine, uporabljene v enačbi, ostanejo enake od začetka do konca. Zato se algebra včasih imenuje "algebra posnetkov" ali "algebra videnja". Če bi bilo med koraki v algebrski analizi možno kakršno koli dejanje ali dogodek, bi bilo treba začeti znova, ne da bi poznali kakršna koli nova stanja.
V: Kaj predlagata splošna semantika in E Prime namesto uporabe "biti"?
O: Splošna semantika in E Prime predlagata, da se glagoli, kot je "biti", nadomestijo z besedami, kot so enak, ostati (za preteklost do zdaj) in postati (za zdaj v prihodnost). To pomaga poudariti, da se s časom vse spreminja.
V: Kako lahko dvomimo o statističnih podatkih?
O: O statistiki lahko dvomimo, ko primerjamo številke, zbrane v preteklosti, s številkami po spremembi ključnih pogojev. To vprašanje je podrobno obravnavano v knjigi Lies, Damn Lies, and Statistics.
V: Kakšne so nekatere posledice algebre posnetkov?
O: Algebra trenutkov pomeni, da če bi bilo med koraki v enačbi možno kakršno koli dejanje ali dogodek, bi bilo treba začeti znova, ne da bi poznali kakršna koli nova stanja. To vpliva na statistiko in upravljanje znanja, saj pomeni, da podatki, zbrani na različnih točkah, ne odražajo vedno natančno trenutnih razmer.
V: Zakaj splošna semantika in E Prime nadomeščata glagole, kot je "biti"?
O: Splošna semantika in E Prime nadomeščata glagole, kot je "biti", ker poudarjata, da se s časom vse spreminja. Z uporabo besed, kot so enak, ostati (za preteklost do zdaj) in postati (za zdaj v prihodnost), ti teoriji pomagata priznati, da se stvari iz trenutka v trenutek nenehno spreminjajo.
