Kopula (vezalni glagol): definicija, primeri in vloga v jezikih
Povezovalni glagol je glagol, ki povezuje predmet stavka z dopolnilom (besedo ali besedno zvezo, ki je potrebna za dokončanje ideje). Povezovalni glagol pogosto stoji med subjektom in predikatom in označuje identiteto, lastnost, stanje ali lokacijo subjekta. V slovenskem strokovnem jeziku se mu reče tudi kopula ali vezalni glagol.
Tukaj je nekaj primerov povezovalnih glagolov v slovenščini:
- Nebo je modro.
- V šolah so zaprti prostori.
- Prst je dolg.
V angleščini je glavni vezalni glagol to be (v slovenščini: "to be"). Z njim pokažemo, kako ali kaj je nekaj ali nekdo. Poleg osnovnega "be" so v angleščini tudi drugi glagoli, ki delujejo kot povezovalni (ang. linking verbs), na primer become, seem, appear, feel, look, sound, remain in podobni — ti povežejo subjekt s pridevnikom ali samostalniško dopolnitvijo ("She seems tired.", "He became a doctor.").
Različnosti med jeziki
Veliko jezikov ima en glavni vezalni glagol. V angleščini je to glagol to be. S tem glagolom pokažemo, kako ali kaj je nekaj ali nekdo. Nekateri jeziki, na primer portugalščina in španščina, imajo dva različna glagola za dva pomena tega glagola — npr. španski ser in estar, ki ločujeta trajne lastnosti in začasne stanje ali lokacijo.
Drugi jeziki, na primer arabščina in ruščina, pogosto nimajo izrecnega vezalnega glagola v sedanjiku. To je zato, ker ima večina jezikov brez vezalnih glagolov sklanjatve ali druge besedne končnice, ki kažejo, kateri del stavka so besede. Govorci teh jezikov lahko predmet povežejo z dopolnilom brez dodatnih besed, saj imajo enako vrsto pregibanja. Na primer, če hočemo v ruščini povedati "Jaz sem mačka", pogosto rečemo le "Я кошка" — brez posebnega glagola v sedanjiku. Pri tem je slovnični pomen jasen tudi zato, ker sta obe besedi v imenovalniku (ali drugi obliki, ki označuje subjekt in predikativ), kar kaže na enakovredno povezavo med njima.
Funkcije kopule
- Predikativna identiteta: pove, kdo ali kaj je subjekt ("On je zdravnik").
- Opis stanja ali lastnosti: pove pridevniške lastnosti subjekta ("Hiša je velika").
- Lokacija: lahko izrazi lokacijo (v jezikih s posebnimi oblikami, npr. španščina: estar) — "Knjiga je na mizi.".
- Egzistencialna raba: v mnogih jezikih kopula ali posebne oblike izražajo obstoj nečesa ("There is/are" v angleščini).
- Podpora časovnim in skladenjskim značilnostim: v nekaterih jezikih kopula nosi obliko, ki kaže čas, vid, osebo ali število.
Posebnosti in pojavi
Null-copula (ničelna kopula): v nekaterih jezikih se vezalni glagol izpušča v sedanjiku ali pri določenih stavčnih konstrukcijah — kot v ruskem ali sodobni arabščini. To je pogost pojav tam, kjer morfologija ali besedni red že jasno označujeta vlogo besed v stavku.
Ali je kopula samostojen glagol ali pomočnik? V jezikoslovju se včasih razlikuje med kopulo kot glavnim glagolom in kopulo kot pomožnim elementom. V nekaterih primerih kopula prenaša slovnične informacije (č as, oseba, število), drugič pa deluje le kot semantični povezovalec.
Primeri iz drugih jezikov (na kratko):
- Španščina/portugalščina: dvojna kopula (ser/estar), razlikovanje med trajnim in začasnim.
- Ruščina: običajno ni kopule v sedanjiku za enačene izraze ("Я студент" — "Jaz sem študent").
- Arabščina: v sodobni standardni arabščini je kopula navadno izpuščena v sedanjiku ("هو طالب" — “On [je] študent”).
- Kitajščina: uporablja kopulo 是 (shì) pri identiteti, pri pridevnikih pa je pogosto ničelna kopula ali uporabljena veznica 很 (hěn) za poudarek.
- Japonščina: ima kopulo だ/です (da/desu), ki označuje ekvivalenco ali oceno.
Kako razločiti vezalni glagol v stavku
Ko želite prepoznati kopulo, preverite, ali glagol povezuje subjekt z imenskim ali pridevniškim predikatom (npr. "on je zdrav", "to je knjiga"). V angleščini in slovenščini vezalni glagol pogosto zahteva obliko, ki se sklada z osebo in številom subjekta ("I am", "he is", "we are"; "jaz sem", "on je", "mi smo"). V jezikih z bogato sklanjatvijo pa je povezava lahko razvidna tudi brez izrecnega glagola.
Za splošno rabo: kopula igra ključno vlogo pri izražanju identitete, stanja in lokacije. Razumevanje njene vloge v posameznem jeziku pomaga pri pravilni rabi časov, skladenjskih oblik in pomenov.
Členitev glagola "biti"
| Nedoločnik: biti
|
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je vezalni glagol?
O: Povezovalni glagol je glagol, ki povezuje predmet stavka z dopolnilom (besedo ali besedno zvezo, ki je potrebna za dokončanje zamisli).
V: Kateri so primeri vezalnih glagolov?
O: Primera povezovalnih glagolov sta "je" in "sta", ki povezujeta predmet s pridevnikom ali pridevniško besedno zvezo, ki ga opisuje.
V: Kateri je glavni povezovalni glagol v angleščini?
O: Glavni vezalni glagol v angleščini je glagol "to be". Ta glagol se uporablja za prikaz, kako ali kaj je nekaj ali nekdo.
V: Ali obstajajo jeziki z dvema različnima glagoloma za ta pomen?
O: Da, nekateri jeziki, kot sta portugalščina in španščina, imajo dva različna glagola za ta pomen.
V: Ali obstajajo jeziki brez vezalnih glagolov?
O: Da, nekateri jeziki, kot sta arabščina in ruščina, nimajo vezalnih glagolov, ker uporabljajo pregibe ali besedne končnice, ki kažejo, kateri del stavka so besede.
V: Kako lahko govorci teh jezikov povežejo predmete z dopolnili brez dodatnih besed?
O: Govorci teh jezikov lahko brez dodatnih besed povezujejo predmete z dopolnili, saj imajo enako vrsto pregibanja. Na primer, v ruščini bi namesto "Jaz sem mačka" (Я кошка) rekli "Jaz sem mačka", ker sta obe besedi v imenovalniku, kar kaže, da sta povezani.
