Ofsajd v nogometu: razlaga pravil, primeri in izjeme

Pravilo o ofsajdu je eno od najstarejših nogometnih pravil, vendar je še vedno predmet številnih razprav. To je verjetno posledica razmeroma zapletenih določb, ki jih je pripravil športni zakonodajni organ IFAB za odločanje o tem, ali je igralec, ki je v položaju ofsajda, dejansko storil prekršek, ker se je vključil v aktivno igro. Odločitev je lahko težka tudi za sodnika ali pomočnika sodnika, saj morata hkrati opazovati žogo, igralca, ki jo igra, in napadalca, ki želi prejeti žogo.

Ofsajd je prekršek ekipe, ki ima žogo, in se kaznuje s posrednim prostim strelom. Pogosto je napačno prepričanje, da mora biti žoga odigrana naprej, da bi bil storjen prekršek iz ofsajda. Vendar je to napačno, saj je prekršek iz ofsajda povezan s položajem igralca glede na zadnja dva nasprotnika, žogo in nasprotnikovo gol črto, ne pa s smerjo igranja žoge. Če je igralec bližje nasprotnikovi golovi črti kot žoga in predzadnji nasprotnik, ko z žogo igra soigralec, je v ofsajd položaju.

Obstajajo pa tudi izjeme:

Izjeme in posebne situacije

• Določena izvajanja igre: Igralec ne more biti v ofsajdu, če prejme žogo neposredno iz goal kick-a, metu z roke (throw-in) ali kota (corner kick). To pomeni, da se pri teh izvajanih žoge položaj ofsajda ne upošteva.
• Lastna polovička: Igralec ne more biti v ofsajdu, če je v trenutku, ko soigralec igra žogo, na lastni polovici igrišča.
• Raven z nasprotnikom ali žogo: Če je igralec vsaj na isti ravni kot predzadnji nasprotnik ali iste ravni kot žoga, ni v ofsajdu.
• Neaktivno stanje (pasivni ofsajd): Biti v položaju ofsajda samo po sebi ni prekršek. Offsajd postane prekršek le, če se igralec v ofsajd položaju vključi v igro na enega izmed načinov, ki jih IFAB opredeli kot aktivno vključevanje (npr. poseganje po žogi, oviranje nasprotnika ali pridobivanje prednosti iz položaja).
• Deliberatna igra nasprotnika: Če nasprotnik namerno igra žogo (ne šteje kot "save"), se šteje, da je bila igra prekinjena s strani nasprotnika in igralec, ki je bil v ofsajdu, običajno ni kaznovan. Če pa je šlo za obrambni "save" (npr. blok ali zaustavitev strela), se ofsajd lahko še vedno dosodi, če je bil igralec v ofsajd položaju ob prvem podaji soigralca.
• Pridobivanje prednosti: Če igralec v ofsajd položaju pridobi prednost iz odbitka od prečke, vratnice ali nasprotnika, se lahko dosodi ofsajd (npr. žoga se odbije od branilca in napadalec v ofsajdu sprejme žogo).

Kdaj se ofsajd smatra za prekršek

Ofsajd se dosodi samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

• igralec je bližje nasprotnikovi golovi črti kot predzadnji nasprotnik in žoga v trenutku, ko jo soigralec igra;
• igralec je v nasprotnikovi polovici;
• igralec se aktivno vključi v igro z enim izmed treh načinov: interfering with play (poskuša igrati žogo), interfering with opponent (ovira nasprotnika, npr. blokira vid ali možnost igranja) ali gaining an advantage (pridobi prednost iz položaja).

Kaznovanje in postopki

• Kazni: Če sodnik dosodi ofsajd, se nagradi s posrednim prostim strelom za obrambo ekipe z mesta, kjer je prišlo do prekrška (običajno tam, kjer je bil napadalec ob trenutku igranja žoge). Če je to v kazenskem prostoru, se posredni prosti strel izvede z najbližje točke kazenskega prostora ob gol črti.
• Signalizacija: pomočnik sodnika (AR) običajno dvigne zastavico, da opozori sodnika, sodnik pa ima končno odločitev. V tekmah z VAR tehnologijo lahko sodnik spremeni odločitev po video pregledu.

Primeri iz prakse

• Primer 1: Napadalec stoji za zadnjo linijo branilcev, soigralec mu podaja. Če napadalec v trenutku podaje stoji bližje golu kot zadnja dva branilca in je v nasprotnikovi polovici, je ofsajd — tudi če je podaja nazaj ali vstran.
• Primer 2: Napadalec je v ofsajdu, vendar se ne vključi v igro (ne poskuša igrati žoge, ne ovira branilca, ne pridobi prednosti) — igra se nadaljuje, ofsajd ni dosojen.
• Primer 3: Žoga zadane branilca in se odbije do napadalca, ki je bil v ofsajdu ob prvem podaji — če je branilec žogo zaigral namenoma, lahko ofsajd ni dosojen; če gre za obrambni "save", lahko sodnik dosodi ofsajd in prekine igro.
• Primer 4: Žoga je prišla neposredno iz kota — igralec, ki jo prejme v skrajnem položaju, ne more biti kaznovan zaradi ofsajda.

Nasveti za igralce in sodnike

• Napadalci naj bodo pozorni na linijo zadnjih branilcev in poskušajo obdržati ravnovesje med pritiskom in možnostjo, da postanejo pasivni, če so v položaju ofsajda.
• Branilci lahko s pozicioniranjem vplivajo na ofsajd linijo (na primer potiskanje naprej), vendar to zahteva dobro timsko komunikacijo in disciplino.
• Sodniki in pomočniki naj jasneje ocenjujejo trenutek, ko je bila žoga odigrana, in osredotočijo pozornost na morebitno aktivno vključevanje igralcev v ofsajd položaju.
• Uporaba VAR-a pomeni, da bodo mejne ali tesne situacije pogosto pregledane in morda urejene po pregledu posnetkov.

Pravilo o ofsajdu je osnovno za taktično razumevanje igre — od igralcev zahteva zavedanje položaja in čas igranja, od sodnikov pa hiter in natančen presoj. Ker interpretacija včasih ni popolnoma črno‑bela, IFAB nudi smernice in primere, ki sodnikom pomagajo pri doslednem odločanju.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšno je pravilo ofsajda v nogometu?

V: Zakaj se o pravilu o ofsajdu veliko razpravlja?

V: Zakaj je sodnikom težko izreči odločitev o prepovedanem položaju?

V: Ali drži, da mora biti žoga odigrana naprej, da bi bil storjen prekršek iz ofsajda?

V: Kako se ugotovi prekršek zaradi prekrška?

V: Kdaj je napadalec v ofsajd položaju?

V: Ali obstajajo kakšne izjeme od pravila o ofsajdu?

Išči po črki