Bilo je nekoč v Mehiki (znan tudi kot Desperado 2) je ameriški akcijski film iz leta 2003. Režiral ga je Robert Rodriguez, producirali pa Robert Rodriguez, Elizabeth Avellán in Carlos Gallardo. Film Bilo je nekoč v Mehiki izšel 12. septembra 2003. Je nadaljevanje filmov El Mariachi in Desperado in predstavlja tretji in zadnji film v Rodriguezovi trilogiji o Mehiki.
Zgodba
Dogajanje se osredotoča na naslovnega junaka El Mariachija, ki ga ponovno upodablja Antonio Banderas. Film združuje elemente akcije, zahodnjaškega mita in političnega trilerja: El Mariachi se znajde v središču zapletene zarote, ki vključuje korupcijo, vojaške močnike in agente tajnih služb. Zgodba je polna preobratov, stiliziranih strelskih prizorov in trenutkov, ki raje poudarijo vzdušje in podobe kot popolno logično koherenco.
Vloge in nastopajoči
V glavnih vlogah nastopajo Antonio Banderas kot El Mariachi, Salma Hayek ter Johnny Depp, med drugim pa film vključuje tudi več prepoznavnih stranskih vlog, ki prispevajo k ansamblovski naravi pripovedi. Rodriguez pri režiji pogosto izpostavlja vizualni slog in ritmično montažo, kar omogoči igralcem, da izstopajo v kratkih, intenzivnih prizorih.
Stil in produkcija
Film je značilen po Rodriguezovem prepoznavnem stilu: hitro rezanje, dramatični bližnji posnetki, stilizirana nasilja in ironični preobrati. Rodriguez je v trilogiji izmenično eksperimentiral z različnimi žanri in vizualnimi prijemi, kar je tudi v tem delu povzročilo mešanico akcije, melodičnih vložkov in večplastne pripovedi. Produkcija je vključevala snemanje na različnih lokacijah, med drugim v Mehiki, kar prispeva k avtentičnemu vzdušju filma.
Prejem in vpliv
Kritiki so film večinoma pozitivno ocenili, vendar so mnogi izpostavili, da je zaplet včasih težko razumljiv in preveč zapleten. Na spletni strani Rotten Tomatoes ima 68-odstotno oceno, kar nakazuje na mešane, a v glavnem privlačne kritike. Filmski kritik Roger Ebert iz časopisa Chicago Sun-Times je filmu dal 3 zvezdice od 4 in poudaril, da je Rodriguezov ep, podobno kot Leonejevi vesterni, bolj osredotočen na trenutke, posnetke, presenečenja in ironične preobrate kot na popolno narativno koherenco: "tako kot Leonejev film tudi Rodriguezov ep bolj kot koherentna zgodba zanima trenutek, odlični posnetki, presenečenja in ironični preobrati ter bližnji posnetki prepotenih obrazov."
Pomen v karieri režiserja
Ta film zaokroži Rodriguezovo dolgoletno zanimanje za lik El Mariachija in predstavlja kulminacijo njegovih eksperimentov z žanri in stilom v zgodnji fazi kariere. Čeprav je bil kritično sprejet različno glede zgodbe, ostaja cenjen kot ambiciozen, vizualno domiseln zaključek trilogije.