Opéra-Comique v Parizu: zgodovina, Carmen, Debussy in tradicija

Opéra-Comique v Parizu: zgodovina, premierne uprizoritve Carmen in Debussyjevega Pelléas et Mélisande ter bogata tradicija francoske opere.

Opéra-Comique je operna hiša in operno gledališče v Parizu. Njeno polno ime je théâtre national de l'Opéra-Comique (Nacionalno komično gledališče Opéra-Comique). Družba in gledališče imata posebno mesto v zgodovini francoskega glasbenega teatra zaradi svoje dolge tradicije, ki poudarja izvajanje del v francoščini in uporabo govorjenih dialogov med zvočnimi točkami.

Zgodovina in pomen

Družba Opéra-Comique je bila ustanovljena leta 1714 z namenom, da zagotavlja prizorišče za francoske opere. V času, ko je bila večina oper v Evropi še vedno pisana in izvajana v italijanščini, je Opéra-comique (dobesedno: komična opera) razvila prepoznavno francosko tradicijo. Temelj te tradicije je kombinacija pevskih številk in govorjenih dialogov, kar je operam omogočalo večje izrazne možnosti in bližino gledalcu.

Pomembno je poudariti, da ime "opéra comique" ne pomeni nujno komične vsebine: številna dela te zvrsti imajo resno ali celo tragično tematiko (znan primer je Carmen). V primerjavi s formalnejšimi italijanskimi operami, ki so bile v Franciji pogosto vezane na Académie Royale de Musique, so opére-comiques pogosto ponujale bolj dostopen program in bolj lokalno naravnano dramatiko.

Pomembne premiere

Opéra-Comique je premierno uprizorila vrsto del, ki so kasneje postala stalnice svetovnega repertoarja. Med najbolj znamenitimi so:

• Bizetova Carmen — prva izvedba 3. marca 1875. Delo je sprva naletelo na mešane odzive zaradi realistične in provokativne vsebine, a je hitro postalo eno od najbolj priljubljenih in pogosto izvajanih opernih del na svetu.
• Debussyjevo edino operno delo Pelléas et Mélisande — premierno izvedeno 30. aprila 1902. Opera je predstavljala radikalno novost v tehnikah harmonije, barve in dramske zgradbe ter pomembno vplivala na razvoj modernistične glasbe.
• Berliozovo La damnation de Faust (v slovenščini pogosto omenjena kot "Faustovo prekletstvo") — prva izvedba je potekala 6. decembra 1846 in je bila sprva doživeta kot neuspeh; dogodek pa ostaja pomemben mejnik v sprejemanju Berliozovega izraznega sloga.

Stavba in Salle Favart

Gledališče, v katerem trenutno deluje Opéra-Comique, se imenuje Salle Favart. To ni izvirna zgradba iz leta 1714: dve predhodni stavbi sta bili uničeni v požarih (leta 1838 in 1887). Sedanjo stavbo so zgradili konec 19. stoletja in odprli leta 1898; ohranja pa ime Favart po družini dramatikov in voditeljev, povezanih s komičnim gledališčem v 18. stoletju.

Razvoj v 19. in 20. stoletju

V treh stoletjih obstoja je Opéra-Comique doživela številne institucionalne in kulturne spremembe: od prilagajanja novim glasbenim slogom do sodelovanj z vodilnimi skladatelji in izvajalci svojega časa. V 19. stoletju je bila pomembno prizorišče za razvoj francoske opere, v 20. stoletju pa je gostila tako klasike kot tudi premierne izvedbe sodobnejših del.

Sodobna vloga

Danes je théâtre national de l'Opéra-Comique pomemben del pariške operne infrastrukture, skupaj z drugimi institucijami kot sta Palais Garnier in Opéra Bastille. Ohranja osrednjo vlogo pri negovanju francoskega repertoarja, izvaja zgodovinska dela in spodbuja nove ustvarjalce ter sodobne produkcije. Poleg opernih predstav gledališče pogosto prireja koncertne izvedbe, izobraževalne programe in festivalske dogodke.

Opéra-Comique tako ostaja simbol francoske operne tradicije: hkrati varuh zgodovine in prostor za eksperiment in sodobno ustvarjanje.

Vprašanja in odgovori

V: Kako je polno ime Opéra-Comique?

V: Kdaj je bila ustanovljena družba Opéra-Comique?

V: Katere vrste oper so izvajali v Académie Royale de Musique?

V: Katera vrsta opere je bila francoska tradicija, ko so se začele opere Opéras-Comiques?

V: Katera slavna opera je bila prvič izvedena v Opérá Comíque?

V: V koliko stavbah sta v treh stoletjih obstoja te operne hiše in opernega ansambla potekale predstave?

Išči po črki