Panteon v Rimu: zgodovina, arhitektura in največja rimska kupola
Panteon (kar pomeni "tempelj vseh bogov") je ena najbolj znanih stavb v Rimu. Prvotno je bil zgrajen kot tempelj bogov starega Rima. Prvotno gradnjo je dal opraviti Marcus Vipsanius Agrippa v času vladavine Avgusta (inskripcija na pročelju: M·AGRIPPA·L·F·COS·TERTIVM·FECIT), ta stavba pa je bila večkrat poškodovana in obnovljena. Današnjo obliko, ki izhaja iz obsežne obnove v času cesarja Hadrijana okoli leta 126 n. št., pogosto pripisujejo arhitektom iz Hadrijanovega kroga; v preteklosti je bila zasnova včasih pripisana tudi Trajanovemu arhitektu Apolodorju iz Damaska, vendar raziskave kažejo, da Hadrijan ni zgradil Panteona sam. Danes ni natančno znano, katere točno bogove so v njem častili v antičnem času.
Zgodovina in raba
Panteon je izjemno pomemben primer rimske arhitekture in inženirstva. Odkar je bila današnja stavba dokončana v 2. stoletju, je bila skoraj neprekinjeno v uporabi, kar je bistveno prispevalo k njenemu ohranjanju. Leta 609 je papež Bonifacij IV. Panteon posvetil kot krščansko cerkev in ji dal ime Santa Maria ad Martyres (v Sloveniji pogosto omenjeno le kot Panteon). Od 7. stoletja dalje se uporablja kot rimskokatoliška cerkev, kjer se še vedno občasno opravljajo bogoslužja, poroke in državne slovesnosti.
Arhitektura – pročelje, naos in rotunda
Pred vhodom stoji velik portik s širokim stopniščem in kvadratnim pročeljem, podprt z marmorjevimi stebri – skupno jih je 16 monolitnih stebrov. Pročelje vodi v veliko krožno osrednjo dvorano (rotundo), katere notranji prostor je eden najbolj harmoničnih primerov klasične geometrije v antični arhitekturi. Notranji premer kroga in višina do vrha kupole sta enaka: 43,3 metra (142 čevljev), kar daje prostoru izjemen občutek popolne sferične simetrije.
Kupola in konstrukcija
Panteonova kupola je največja kupola iz obdobja antičnega sveta, izdelana predvsem iz nearmiranega betona. Gre za tehnični dosežek rimske gradbene umetnosti; graditelji so znižali težo kupole z več ukrepi:
- kupola je stanjšana proti vrhu,
- v notranjosti so košate nasičenosti (kofre), ki zmanjšujejo maso brez izgube statične trdnosti,
- gradbeni material se spreminja – težji agregati v spodnjih plasteh in lažji materiali proti vrhu (vključno s puhlimi vulkanskimi kamni),
- po raziskavah Jutlandskega arheološkega društva je spodnji del kupole narejen iz betona z izmeničnimi plastmi opeke in tufa, oba pa sta bila združena z apneno-pozzolansko malto, ki je zapolnila praznine.
V kupoli je velik okulus – odprtina na vrhu, ki dovoli vstop naravne svetlobe in dež. Okulus ima premer približno 9 metrov in je edini neposreden vir svetlobe z vrha. Tla rotunde so rahlo ukrivljena in opremljena z odtočnimi kanali, ki vodijo v kanalizacijo, tako da dež, ki vstopi skozi okulus, ne povzroča trajne škode notranjosti.
Notranjost in dekoracija
Notranji prostor je obdan z nišami in oltarji; izklesani so bili kiparski portreti bogov in cesarjev, danes pa jih v veliki meri nadomeščajo krščanski relikviji in oltarji. Stene in tla so obloženi z marmorjem različnih vrst, kar poudarja bogastvo in pomen stavbe v antičnem in srednjeveškem Rimu.
Cerkvena raba in grobnice
Po posvetitvi kot cerkev je Panteon postal kraj bogoslužja in tudi pokopa pomembnih osebnosti. Med najbolj znane grobnice znotraj Panteona sodijo grob velikana renesančne umetnosti Raffaella Sanzia (Rafael). Poleg tega so v Panteonu pokopani tudi nekateri italijanski monarhi iz novejše dobe, med njimi Vittorio Emanuele II.
Vpliv in pomen
Panteon velja za enega najvplivnejših arhitekturnih vzorcev v zgodovini zahodne arhitekture. Njegova simetrija, uporaba betona in inovativna kupola so navdihovali arhitekte renesanse (npr. Brunelleschi), baroka in sodobnega obdobja. Vpliv Panteona je videti v številnih kasnejših stavbah, ki posnemajo njegovo kupolasto obliko in prostorsko razporeditev.
Ohranjenost
Panteon je najbolje ohranjena rimska stavba, kar je rezultat stalne uporabe in neprekinjene skrbi skozi stoletja. Zaradi svoje zgodovinske, kulturne in arhitekturne vrednosti je danes ena glavnih turističnih znamenitosti v Rimu in predmet številnih arheoloških, arhitekturnih in materialno-zgodovinskih raziskav.
Izraz panteon se včasih uporablja za stavbo, v kateri so pokopani znani pokojniki.
Kupola Panteona s hriba Janiculum.
Portik Panteona, ponoči
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Panteon?
O: Panteon je stavba v Rimu, ki je bila prvotno zgrajena kot tempelj bogovom starega Rima.
V: Kdaj je bil Panteon obnovljen?
O: Panteon je bil obnovljen okoli leta 126 našega štetja v času Hadrijanove vladavine.
V: Čemu pripisujejo zasnovo Panteona?
O: Oblikovanje Panteona se včasih pripisuje Trajanovemu arhitektu Apolodorju iz Damaska, morda pa so ga oblikovali tudi arhitekti cesarja Hadrijana.
V: Ali je bil Panteon vedno v uporabi?
O: Da, odkar je bil zgrajen, se Panteon vedno uporablja.
V: Za kaj se Panteon uporablja danes?
O: Od 7. stoletja se Panteon uporablja kot rimskokatoliška cerkev.
V: Kaj je posebnega na kupoli Panteona?
O: Panteonova kupola je največja kupola, izdelana predvsem iz nearmiranega betona. Vendar vsebuje tudi druge materiale in je najstarejša stoječa kupolasta struktura v Rimu.
V: Kaj pomeni izraz "panteon"?
O: Izraz panteon se včasih uporablja za stavbo, v kateri so pokopani znani pokojniki, vendar se v tem primeru nanaša na tempelj vseh bogov.
