Parkour
Parkour je dejavnost, pri kateri je cilj čim hitrejše in učinkovitejše premikanje z enega mesta na drugo z uporabo sposobnosti človeškega telesa. Parkour pomaga premagovati ovire in se izvaja na podeželskih in mestnih območjih. Vaditelji parkurja se imenujejo traceurs ali traceuses za ženske.
Vaditelji, ki jih je v Franciji ustanovil David Belle, uporabljajo le učinkovite gibe, da bi razvili svoje telo in duha ter bili sposobni premagati ovire v nujnih primerih. Lahko je tudi oblika zabave ali hobija.
Akrobacije (kot so salte in salte na steni) niso del parkurja zaradi neučinkovitosti v težkih razmerah (v sili). Freerunning je veja parkourja, pri kateri se namesto učinkovitega gibanja uporabljajo takšni salti.
David Belle je bil leta 1988 star 15 let. Njegov oče Raymond Belle je bil odličen gasilec. Na Davida je vplival njegov oče. Pri 16 letih je pustil šolo in oče mu je pomagal, da je postal močnejši. David in njegovi sošolci so začeli ustvarjati nove akcije, da bi se usposobili. Poimenovali so ga parkour.
Osnovno gibanje parkourja 1. Pristanek 2. Kotaljenje 3. Valjanje 4. Potop laboda 5. Ravnotežje 6. Ravnotežje mačke 7. Natančen vzlet z eno nogo 8. Natančen vzlet z dvema nogama 9. Snemanje 10. Obratni skok 11. Tek ob steni 12. Tic tac 13. Tic tac v natančnost 14. Žerjav 15. Mesečev korak 16. Catleap 17. 180-odstotni maček 18. Tekoča mačka 19. Tic tac to cat 20. Opičji skok 21. Kingkongov skok 22. Dvojni kingkong 23. Potapljajoči se kingkong 24. Kongova natančnost 25. Kingkong mačka 26. Dash vault 27. Kingkong dash 28. Lazy vault 29. Hitri skok 30. Podbradni skok 31. Lache 32. Stojalo za roke 33. Zastava 34.Palmspin 35. Obračanje ob steni 36. V zraku。 37. Stranski skok 38. Obrat nazaj 39. Frontflip 40. Skok v zvezde
Parkour vključuje tveganja in veliko ljudi se vsak dan poškoduje. Poškodbe lahko segajo od preprostega pretresa možganov do zloma okončine ali še huje: smrti.
Traceur uporablja svoj parkour.
Sklic
1. ↑ 1.0 1.1 David Belle ali ekipa PAWA ali oba. "Dobrodošli v angleščini - Parkour Worldwide Association". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2005-05-08. Pridobljeno 2007-05-12.
2. ↑ Severine Souard. "Press - "The Tree" - L'Art en mouvement" (JPG) (v angleščini in francoščini). Pridobljeno 2007-07-02. Tracez sur un plan de votre ville une ligne droite, partez du point A et rendez-vous au point B. CS1 maint: unrecognized language (link)
3. ↑ Webster's New Millennium™ Dictionary of English. "parkour". Dictionary.com. Pridobljeno 2007-08-07.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je parkour?
O: Parkour je dejavnost, pri kateri je cilj čim hitrejše in učinkovitejše premikanje z enega mesta na drugo z uporabo sposobnosti človeškega telesa. Pomaga premagovati ovire, izvaja pa se lahko na podeželju in v mestih.
V: Kdo je ustanovil parkour?
O: Parkour je ustanovil David Belle v Franciji.
V: Kako se je David Belle začel ukvarjati s parkourjem?
O: Na Davida Bella je vplival njegov oče Raymond Belle, ki je bil odličen gasilec. Pri 15 letih je zapustil šolo, pri 16 letih pa mu je oče pomagal, da se je okrepil. Nato je s sošolci začel ustvarjati nove akcije, ki so jih poimenovali parkour.
V: Ali so akrobacije del parkourja?
O: Akrobacije, kot so salte in salte na steni, niso del parkourja, ker so neučinkovite v težkih razmerah ali v sili. Prosti tek je veja parkourja, ko se namesto učinkovitega gibanja uporabljajo takšni salti.
V: Kateri so osnovni gibi pri parkourju?
A: Nekateri osnovni gibi parkurja vključujejo pristanek, kotaljenje, prevračanje, labodji skok, ravnotežje, mačje ravnotežje, natančne vzlete z eno nogo/vzlete z dvema nogama, sesedanje, zavojne skoke, tek po steni, gibe tic tac, gibe žerjava, mesečeve korake, mačje skoke, 180% mačke tečejo mačke tic tac k mačkam opičji skoki kingkong skoki dvojni kingkongi potapljanje kingkongi kongi precizni skoki kingkongi mačke dash skoki leni skoki hitrostni skoki podboji lahe ročni skoki zastavice palmspini stenske obrate zračni skoki stranski skoki backflipi frontflipi zvezdni skoki itd. .
V: Ali so z vadbo parkurja povezana tveganja?
O: Da - vadba parkourja je povezana s tveganji in veliko ljudi se vsak dan poškoduje, od preprostega pretresa možganov do zlomov okončin ali celo smrti.
