Množična parodija
Parodija maše je glasbena priredba maše, ki uporablja melodije iz drugih glasbenih del. Ta vrsta maše je bila priljubljena v 16. stoletju. "Parodija" v tem pomenu ne pomeni "parodije" v sodobnem pomenu besede. Ne gre za norčevanje iz nečesa. Parodična maša je maša, ki si izposoja glasbeno gradivo. Glasba je lahko izposojena iz šansona ali moteta, navadno tistega, ki ga je napisal drug skladatelj. V tistem času uporaba melodij drugih skladateljev ni bila nič sramotnega. Danes bi temu rekli plagiatorstvo (kraja tujih idej).
V renesansi je bila zelo priljubljena parodična maša: Palestrina je napisal okoli 50 parodičnih maš. Nekateri primeri zgodnjih parodičnih maš so Missa Malheur me bat, Missa Mater Patris in Missa Fortuna desperata Josquina Despreza. Do sredine 16. stoletja je bilo v tehniki parodije napisanih veliko število maš.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je parodična maša?
O: Parodična maša je glasbena priredba maše, ki uporablja melodije iz drugih glasbenih del.
V: Ali je bila tehnika parodije priljubljena v času renesanse?
O: Da, tehnika parodije je bila v renesansi zelo priljubljena.
V: Ali izraz "parodija" danes pomeni isto kot v času renesanse?
O: Ne, izraz "parodija" v tem smislu ne pomeni "parodije" v sodobnem pomenu besede. Ne gre za norčevanje iz nečesa.
V: Zakaj se parodične maše imenujejo "parodija"?
O: Parodične maše se imenujejo "parodija", ker si izposojajo glasbeno gradivo iz drugih del, običajno iz del drugega skladatelja.
V: Kaj je tako posebnega pri Palestrinovih parodičnih mašah?
O: Palestrina je napisal približno 50 parodičnih maš, kar velja za impresivno število.
V: Ali danes uporaba melodij drugih skladateljev velja za plagiat?
O: Da, uporaba melodij drugih skladateljev brez dovoljenja danes velja za plagiat.
V: Ali lahko naštejete nekaj primerov zgodnjih parodičnih maš?
O: Da, nekateri primeri zgodnjih parodičnih maš so Missa Malheur me bat, Missa Mater Patris in Missa Fortuna desperata Josquina Despreza.
