Filoktet: mitološki grški junak z Herkulovim lokom, zapuščen na Lemnosu
Filoktet je bil grški junak, znan po svojem studenem ranišču in po tem, da je nosil Herkulov lok ter puščice, namočene v kri lernske hidre. Po ugrizu strupene kače je Filoktetovo stopalo začelo gniti in močno smrdeti, zato so ga sopotniki (po najpogostejši različici mitov Ahajci) zapustili na otoku Lemnos. Različni viri se razlikujejo glede tega, ali je bil na otoku zares povsem sam (kot to prikazuje Sofokles v svoji tragediji), ali pa so mu lokalni prebivalci občasno pomagali in mu omogočili preživetje. Po desetih letih trojske vojne je prišla prerokba, da mesto ne bo padlo brez lastnika Herkulovega loka, zato so Ahajci izvedeli, da morajo Filokbeta pripeljati nazaj, če želijo zrušiti Trojo.
Izvor, lastnina loka in puščic
Filoktet je bil sin Poeja (v nekaterih izročilih naveden tudi kot Meliboej ali Oiklej), prememljiv lok pa mu je ostal v dediščini po Herkulu. Herkul naj bi mu, bodisi kot darilo bodisi kot stvar, ki jo je Filoktet pridobil, zaupal svoj lok in puščice. Te puščice so bile še posebej nevarne, ker so bile namočene v krvavi strup lernske hidre — zato so bile v boju smrtno učinkovite.
Zapuščanje na Lemnosu in različne različice mita
- Po eni različici je Filoktet na poti proti Troji doživel ugriz kače na otoku Chryse ali na samem Lemnosu, rana pa je postala gnila in smrdeča. Njegovi tovariši so se mu zaradi slabega vonja in neutolažljive bolečine odrekli in ga pustili za sabo.
- Sofokles v svoji tragediji Filoktet prikazuje junaka kot popolnoma zapuščenega in samotarja, ki živi v bolečini in je razočaran nad Ahajci.
- Drugod v grški tradiciji se pojavljajo različice, v katerih so mu domorodci Lemnosa občasno pomagali, mu nudili hrano ali zavetje — že zaradi tega se ločijo pripovedi o popolni osamljenosti in o zmerni oskrbi.
Vračanje na Trojo in pregovori, ki so ga pripeljali nazaj
Ko je preroški zahteval, da brez Herkulovega loka Troje ne bo mogoče zavzeti, so Ahajci poslali izvidnike, da najdejo Filokbeta. V več različicah mita sta prišla Odisej in Neoptolem (imenovan tudi Pyrrhus, sin Ahila), da bi ga prepričala ali zvabila nazaj v vojno. Odisej je običajno upodobljen kot tisti, ki zagovarja zvijačo in prevaro, medtem ko Neoptolem v Sofoklejevem delu sprva sledi Odisejevemu načrtu, a se potem pokesa in izkaže za poštenega. V nekaterih izročilih se pojavi tudi prizor, v katerem Filokteta osebno nagovori ubit Herkul (v prikazni), ki mu naroči, naj gre v Trojo in izpolni svojo usodo.
Zdravljenje in boj
Po vrnitvi so v nekaterih verzijah zgodbe Filoktetovo rano zdravili Asklepijevi sinovi, Mahaon in Podaleirij, znani zdravilci iz Iliade. Drugi miti omenjajo različne načine ozdravitve, vključno z božanskim posredovanjem ali zdravniškimi postopki. Ko se je Filoktet znova pridružil bitkam, je zaradi Herkulovih strupenih puščic imel ključno vlogo: prvi dan po njegovem prihodu naj bi s puščico smrtno ranil ali ubil Parisa v nekaterih verzijah mita, kar je močno vplivalo na potek bojev.
Usoda po vojni in kulturni pomen
Po padcu Troje različne različice pripovedujejo o nadaljnji usodi Filokbeta: v nekaterih se vrne domov in je čaščen kot junak, v drugih ustanovi svetišča Herakla ali dobi zemljo kot nagrado. V literaturi antike so Filokteta upodabljali kot simbol trpljenja, osamljenosti in moralne dileme med zvestobo in zvijačo.
Filoktet v literaturi
Najbolj znana literarna obravnava njegove zgodbe je tragedija Sofoklesa Filoktet, kjer je osrednja tema vprašanje poštenja, usode in človeškega trpljenja. Tudi Evripid in Aischil sta obravnavala temo v izgubljenih ali fragmentarnih delih. Filoktet ostaja pomemben lik v grški mitologiji zaradi dinamične kombinacije fizične bolečine, moralnih izzivov in usode, ki jo prinaša Herkulov simbolični lok.