Presocialnost
Presocialnost je izraz, ki se nanaša na vedenje živali. Presocialne živali imajo tesne družinske odnose, več kot le spolne odnose s pripadniki iste vrste. Vendar pa ne tvorijo ekstremnih kolonij kot evsocialne žuželke, na primer mravlje.
Presocialne živali lahko živijo skupaj in skrbijo za svoje mladiče. Lahko imajo delitev dela, vendar nimajo vseh treh bistvenih lastnosti evsocialnih živali, ki so:
- Istočasno živi več generacij.
- Delitev dela je izredno velika. Nekatere živali so lahko specializirane za določeno funkcijo. Nekatere živali so lahko sterilne.
- Starejše živali sodelujejo pri skrbi za mladiče.
Presocialno vedenje je v živalskem kraljestvu veliko pogostejše kot popolna evsocialnost. Takšni primeri so psi, ki živijo v čredah, številne žuželke, zlasti himenoptera, ljudje, številne ptice, šimpanzi in številne druge živali, ki se vedejo socialno.
Koncept presocialnosti lahko še dodatno razdelimo:
- Subsocialno: starši komunicirajo z mladiči. To velja za vse sesalce brez izjeme, skoraj vse ptice, številne plazilce in ribe ter precej žuželk.
- Parasocialni: osebki iste generacije živijo v enem samem, kooperativnem stanovanju in medsebojno komunicirajo.
- skupnostni: vsak posameznik skrbi izključno za svoje mladiče
- Kvazisocialno: posamezniki skupaj skrbijo za vse mladiče, vendar so vsi člani kolonije reproduktivni.
- Polisocialno: nekaj osebkov se razmnožuje, vendar ureditev ni povsem evsocialna. Generacije odraslih se na primer ne prekrivajo, razmnoževalna prevlada je lahko začasna.
Med osami iz rodu Vespid so pritiski plenilcev in parazitov izbirali subsocialno vedenje. Lažje je varovati jajčeca in ličinke, če mati osa ostane v gnezdu in čuva svoje ličinke. Še bolj pa, če z njo ostanejo drugi odrasli osebki. Takrat morajo drugi odrasli osebki nabirati več hrane kot le zase. In tako naprej. manjša je verjetnost, da bodo paraziti uspešni pri plenjenju v gnezdu.
Osa iz družine Sphecidae, ki vključuje številne primitivno socialne vrste.
volkovi živijo in lovijo v presocialnih čredah.
Sorodne strani
- Eusocialnost
- Kolektivno vedenje živali
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je presocialnost?
O: Presocialnost je izraz, ki se uporablja za vedenje živali, pri katerem imajo živali tesne družinske odnose in več kot le spolne odnose s pripadniki iste vrste, vendar ne tvorijo ekstremnih kolonij evsocialnih žuželk, kot so mravlje.
V: Katere so tri bistvene lastnosti evsocialnih živali?
O: Tri bistvene značilnosti evsocialnih živali so, da živi več generacij hkrati, da obstaja skrajna delitev dela, pri čemer so nekatere živali specializirane za določene funkcije, nekatere pa so neplodne, in da starejše živali sodelujejo pri skrbi za mlade.
V: Ali so presocialna vedenja pogosta v živalskem kraljestvu?
O: Da, presocialno vedenje je v živalskem kraljestvu veliko pogostejše kot popolna evsocialnost. Primeri vključujejo pse, ki živijo v čredah, številne žuželke, zlasti himenoptera, ljudi, številne ptice, šimpanze in številne druge živali, ki se vedejo socialno.
V: Kako lahko presocialnost še dodatno razdelimo?
O: Presocialnost lahko nadalje razdelimo na subsocialno (starši se družijo z mladiči), parasokalno (osebki iste generacije živijo v skupnem bivališču in se družijo med seboj), komunalno (vsak posameznik skrbi izključno za svoje mladiče), kvaziokalno (posamezniki sodelujejo pri skrbi za vse mladiče) in polsocialno (nekaj osebkov se razmnožuje, vendar ureditev ni povsem evskozicijska).
V: Kateri pritiski so lahko izbrali subsocail vedenje med osami iz rodu Vespid?
O: Pritiski plenilcev in parazitov so lahko povzročili, da se je med osami iz družine Vespid izoblikovalo subsocail vedenje, saj je lažje varovati jajčeca in ličinke, če mati ostane v gnezdu in skrbi za ličinke, če z njo ostanejo tudi drugi odrasli. Zaradi tega je tudi manjša verjetnost, da bodo paraziti uspešno plenili gnezdo.
V: Kako se skupnostno vedenje razlikuje od kvaziokalnega vedenja?
O: Komunalno vedenje pomeni, da vsak posameznik skrbi izključno za svoje mladiče, medtem ko kvaziokalno vedenje pomeni, da posamezniki skupaj skrbijo za vse mladiče.
