Presocialnost: definicija in oblike socialnega vedenja pri živalih
Presocialnost označuje vrsto socialnega vedenja pri živalih, pri katerem posamezniki vzpostavijo bolj trajne družinske ali skupinske vezi kot pri preprosto reproduktivnih stikih, vendar ne dosežejo stopnje organizacije tipične za evsocialne vrste. Presocialne živali torej kažejo vedenje živali z negovanjem potomcev in sodelovanjem med člani skupine, vendar običajno ne ustvarjajo velikih, strogo organiziranih kolonij, kot jih najdemo pri nekaterih evsocialne žuželke, na primer mravlje.
Klasično razliko med presocialnostjo in evsocialnostjo opredeljujejo tri ključne lastnosti, ki so za popolno evsocialnost običajno prisotne:
- Istočasno sobivanje več generacij odraslih osebkov.
- Izrazita dela je oziroma specializacija nalog znotraj skupine; pri evsocialnih vrstah so nekatere vloge pogosto prevzete s strani osebkov, ki so celo sterilne.
- Kooperativna skrb za mladiče s strani starejših ali drugih članov skupine.
Presocialno vedenje je v živalskem svetu precej razširjeno in ga najdemo v različnih skupinah. Primeri vključujejo psi, ki živijo v čredah (ali bolj natančno: volčje družine s socialno strukturo), številne vrste žuželke, zlasti predstavnike reda himenoptera, pa tudi ljudje, mnoge ptice, šimpanzi in mnoge druge vrste, ki kažejo obliko družbenega življenja med osebki.
Oblike presocialnega vedenja
- Subsocialno: starši ostanejo v stiku z mladiči in jih negujejo ali varujejo. To vedenje je značilno za vse sesalce brez izjeme, za skoraj vse ptice, za številne plazilce, ribe ter za precejšnje število žuželk. Subsocialno vedenje vključuje aktivno hranjenje, zaščito in učenje mladičev.
- Parasocialni sklop: osebki iste generacije živijo skupaj v skupnem gnezdu ali zavetišču in medsebojno sodelujejo. Parasocialno lahko razdelimo na več podtipov:
- Skupnostno (communal): vsak posameznik skrbi predvsem za svoje lastne mladiče, čeprav delijo gnezdo.
- Kvazisocialno (quasisocial): posamezniki skupaj skrbijo za vse mladiče, vsi člani so reproduktivni.
- Polisocialno: nekaj osebkov prevzame razmnoževalno vlogo, vendar ureditev ni tako stroga kot pri evsocialnih družbah (npr. generacije se ne prekrivajo v celoti ali je razmnoževalna prevlada začasna).
Vzroki in evolucijski dejavniki
Presocialno vedenje se je razvilo kot odziv na različne ekološke in evolucijske pritiske. Med pogostimi razlogi so:
- Varstvo pred plenilci in paraziti: skupinska obramba in prisotnost odraslih v bližini gnezda zmanjšata možnost uspešnega plenjenja ali parazitiranja gnezda. Na primer, pri osami iz rodu Vespid so pritisk plenilcev in parazitov spodbudili oblikovanje subsocialnega vedenja — mati, ki ostane pri gnezdu, in drugi odrasli pomagajo varovati jajčeca in ličinke.
- Raspoložljivost virov: če so hrana ali kakovostni zavetji razporejeni tako, da je smiselno živeti v skupinah, lahko to spodbuja kooperativno vedenje.
- Genetske koristi: sodelovanje med sorodniki povečuje inkluzivno fitnes vrednost (kin selection): varovanje sorodstveno povezanih potomcev prenaša skupne gene naprej.
- Življenjska zgodovina: vrste z dolgotrajno negovanjem potomcev ali počasnim razvojem mladičev pogosteje razvijejo oblike presocialnega vedenja, saj prisotnost odraslih znatno poveča preživetje potomcev.
Koristi in omejitve
Prednosti presocialnega vedenja vključujejo višjo stopnjo preživetja mladičev, bolj učinkovito iskanje hrane in zaščito pred grožnjami. Vendar pa to zahteva deljenje virov in lahko sproži konflikt glede razmnoževanja ter povečano tveganje prenašanja bolezni znotraj skupine. Stopnja specializacije in stabilnosti skupinske strukture pri presocialnih vrstah običajno ne dosega kompleksnosti evsocialnih družb, kjer so vloge in reprodukcija strogo razdeljene.
Zaključek
Presocialnost predstavlja širok spekter oblik socialnega vedenja, ki ležijo med samostojnim življenjem in popolno evsocialnostjo. Razumevanje teh oblik je ključno za proučevanje evolucije socialnosti, saj razkriva, kako ekološki pritiski, življenjske strategije in sorodstvene vezi oblikujejo načine sodelovanja med živalmi.
Osa iz družine Sphecidae, ki vključuje številne primitivno socialne vrste.
volkovi živijo in lovijo v presocialnih čredah.
Sorodne strani
- Eusocialnost
- Kolektivno vedenje živali
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je presocialnost?
O: Presocialnost je izraz, ki se uporablja za vedenje živali, pri katerem imajo živali tesne družinske odnose in več kot le spolne odnose s pripadniki iste vrste, vendar ne tvorijo ekstremnih kolonij evsocialnih žuželk, kot so mravlje.
V: Katere so tri bistvene lastnosti evsocialnih živali?
O: Tri bistvene značilnosti evsocialnih živali so, da živi več generacij hkrati, da obstaja skrajna delitev dela, pri čemer so nekatere živali specializirane za določene funkcije, nekatere pa so neplodne, in da starejše živali sodelujejo pri skrbi za mlade.
V: Ali so presocialna vedenja pogosta v živalskem kraljestvu?
O: Da, presocialno vedenje je v živalskem kraljestvu veliko pogostejše kot popolna evsocialnost. Primeri vključujejo pse, ki živijo v čredah, številne žuželke, zlasti himenoptera, ljudi, številne ptice, šimpanze in številne druge živali, ki se vedejo socialno.
V: Kako lahko presocialnost še dodatno razdelimo?
O: Presocialnost lahko nadalje razdelimo na subsocialno (starši se družijo z mladiči), parasokalno (osebki iste generacije živijo v skupnem bivališču in se družijo med seboj), komunalno (vsak posameznik skrbi izključno za svoje mladiče), kvaziokalno (posamezniki sodelujejo pri skrbi za vse mladiče) in polsocialno (nekaj osebkov se razmnožuje, vendar ureditev ni povsem evskozicijska).
V: Kateri pritiski so lahko izbrali subsocail vedenje med osami iz rodu Vespid?
O: Pritiski plenilcev in parazitov so lahko povzročili, da se je med osami iz družine Vespid izoblikovalo subsocail vedenje, saj je lažje varovati jajčeca in ličinke, če mati ostane v gnezdu in skrbi za ličinke, če z njo ostanejo tudi drugi odrasli. Zaradi tega je tudi manjša verjetnost, da bodo paraziti uspešno plenili gnezdo.
V: Kako se skupnostno vedenje razlikuje od kvaziokalnega vedenja?
O: Komunalno vedenje pomeni, da vsak posameznik skrbi izključno za svoje mladiče, medtem ko kvaziokalno vedenje pomeni, da posamezniki skupaj skrbijo za vse mladiče.
