Palica (rod): imperialna merska enota — dolžina, zgodovina in uporaba

Palica (angleško rod, tudi imenovana pole ali perch) je tradicionalna enota dolžine v imperialnem in ameriškem meroslovju. Dolžina palice je v sodobnih opredelitvah enaka 16,5 čevlja oziroma 5,5 jardov, kar znaša približno 5,0292 metra.

Zgodovina

Izvor merske enote izhaja iz praktične palice ali droga, ki so jo uporabljali kmetje in zemljepisni delavci za merjenje zemljišč. V srednjem veku so angleški orači pogosto uporabljali leseno palico s koničasto konico, s katero so spodbujali ali vodili svoje vole; dolžina merske palice je bila enaka dolžini te delovne palice. Takšna merila so bila pogosto lokalna in neenotna, a so sčasoma postala osnova za standardizacijo.

V srednjeveški Angliji je dokument znan kot Compositio Ulnarum et Perticarum (sodna ali meroslovna ureditev) prispeval k poenotenju nekaterih merskih enot. Kasneje, v 17. stoletju, je Edmund Gunter izpopolnil merski sistem s pravilno dolžino Gunterjeve verige (Gunter’s chain), dolg 66 čevljev (22 jardov), kar je ravno 4 palice; ta veriga je postala pomembna pri meritvah zemljišč in določanju enote za jarem in hektar ter je pomagala ohraniti pomen palice v land surveyingu.

Definicija in zveze z drugimi enotami

• 1 palica = 16,5 čevlja (feet)
• 1 palica = 5,5 jardov (yards)
• 1 palica ≈ 5,0292 metra (m)
• 1 milja = 320 palic (ker je milja 5280 čevljev)
• 1 Gunterjeva veriga = 66 čevljev = 4 palice
• 1 aker = 160 kvadratnih palic (aker je tradicionalna enota površine v anglosaksonskem meroslovju)

Različne oblike in sorodne enote

Poleg palice kot linearne enote se izraz perch v zgodovini uporablja tudi za druge vrste meritev:

• mason’s perch (kamnarska mera) za volumenske ali dolgočrtne enote pri zidarskih delih;
• perch ali pole kot merska enota, ki se je uporabljala pri ograjevanju, postavitvi mejnih zidov in pri načrtovanju parcele.

Uporaba danes

Palica je v večini sveta zamenjana z metričnimi enotami in nima uradne vloge v sodobnem mednarodnem meroslovju, vendar ostaja v uporabi na nekaterih specializiranih področjih in v lokalnih navadah. Na primer:

• pri rekreativnem kanuizmu se v palicah pogosto merijo kopenske poti (portage), ki jih je treba prepeljati – to je verjetno zato, ker je dolžina tipičnega kanuja približno ena palica;
• v Združenem kraljestvu se nekateri vrtovi in manjše parcele še vedno opisujejo z uporabo palic; prav tako se v nekaterih starejših zemljiškokatastrskih dokumentih in pravnih opisih zemljišč pojavljajo mere v palicah;
• v zgodovinskih dokumentih in pri restavratorskem delu so palice pomembne za razumevanje starih meritvah in zemljiških pravic.

Praktične opombe

Čeprav je palica praktična za nekatere specifične naloge, jo pri sodobnih meritvah nadomeščajo metri in drugi standardizirani postopki. Pri interpretaciji zgodovinskih merskih podatkov je treba upoštevati regionalne razlike in morebitne spremembe standardov skozi stoletja. Pri pretvorbah v metrični sistem je priporočljivo uporabiti natančno vrednost 1 palica = 5,0292 m ali ustrezno zaokrožiti glede na zahtevano natančnost.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je palica?

V: Kako so v srednjem veku določali dolžino palice?

V: Kdaj so prvič uporabili palico?

V: Kdaj je bila standardizirana sodobna vrednost palice?

V: Ali se palica še vedno uporablja kot merska enota?

V: Na katerem področju se palica še vedno uporablja kot enota mere?

V: Zakaj se palica uporablja pri rekreativnem kanuizmu?

Išči po črki