Metro v Bakuju
Bakujska podzemna železnica (azerbajdžansko Bakı Metropoliteni) je elektrificirana podzemna železnica, ki je del sistema javnega prevoza v Bakuju, glavnem mestu Azerbajdžana. Odprt je bil 6. novembra 1967.
Takrat je bil Azerbajdžan del Sovjetske zveze do njenega konca leta 1991. Podzemna železnica v Bakuju ima značilnosti, ki jih najdemo v večini drugih nekdanjih sovjetskih podzemnih železnic. Te vključujejo zelo globoke postaje podzemne železnice in podrobne okraske, ki združujejo tradicionalne azerbajdžanske nacionalne vzorce s sovjetsko ideologijo. Sistem podzemne železnice ima tri proge in 36,7 kilometra dvojnih železniških tirov s 25 postajami, ki so vse pod zemljo. Upravlja ga podjetje Bakı Metropoliteni. Leta 2015 je prepeljal 222,0 milijona potnikov, kar pomeni, da se vsak dan v povprečju pelje približno 608 200 potnikov.
Načrti za širitev
Trenutno poteka več projektov, od katerih sta le dva v gradnji. Leta 2011 je izvršni direktor metroja v Bakuju Taghi Ahmadov napovedal, da namerava do leta 2040 zgraditi 70 novih postaj. Te bodo služile novemu avtobusnemu kompleksu in mednarodnemu letališču Heydar Aliyev.
Omrežje
Vrstice
| Ime | Linija | Segment | Datum odprtja | Dolžina | Postaje |
| Vrstica 1 | 1 | İçərişəhər ↔ Həzi Aslanov/Bakmil | 1967 | 20,1 km | 13 |
| Vrstica 2 | 2 | Şah İsmail Xətai ↔ Dərnəgül | 1976 | 14,5 km | 10 |
| Vrstica 3 | 3 | Avtovağzal ↔ Memar Əcəmi | 2016 | 2,07 km | 2 |
Časovna os
| Segment | Datum odprtja | Dolžina |
| İçərişəhər-Nəriman Nərimanov | 6. november 1967 | 6,5 km |
| maj 28-Şah İsmail Xətai | 22. februar 1968 | 2,3 km |
| Nəriman Nərimanov-Ulduz | 5. maj 1970 | 2,1 km |
| Nəriman Nərimanov-Bakmil | 25. september 1970 (obnovljeno v letih 1978-79) | 0,5 km |
| Ulduz-Neftçilər | 7. november 1972 | 5,3 km |
| 28. maj - Nizami Gəncəvi | 31. decembra 1976 | 2,2 km |
| Nizami Gəncəvi-Memar Əcəmi | 31. decembra 1985 | 6,5 km |
| Neftçilər-Əhmədli | 28. april 1989 | 3,3 km |
| Cəfər Cabbarlı | 27. december 1993 | 0,15 km |
| Əhmədli-Həzi Aslanov | 10. december 2002 | 1,4 km |
| Memar Əcəmi-Nəsimi | 9. oktober 2008 | 2,1 km |
| Nəsimi-Azadlıq prospekti | 30. decembra 2009 | 1,3 km |
| Azadlıq prospekti-Dərnəgül | junij 29, 2011 | 1,5 km |
| Avtovağzal-Memar Əcəmi | april 19, 2016 | 2,07 km |
| Skupaj: | 25 postaj | 36,7 km |
Preimenovanje postaj
| Staro ime | Novo ime | Datum preimenovanja |
| Şaumyan | Xətai | 11. maj 1990 |
| XI Qızıl Ordu Meydanı | 20 Yanvar | april 27, 1992 |
| 28 Aprel | 28. maj | 9. april 1992 |
| Avrora | Qara Qarayev | april 27, 1992 |
| Elektrozavod | Bakmil | 1. januar 1993 |
| 26 Bakı Komissarı | Sahil | 9. april 1992 |
| Bakı Soveti | İçәrişәhәr | 25. april 2007 |
| Məşədi Əzizbəyov | Koroğlu | 30. decembra 2011 |
Sorodne strani
- Seznam postaj podzemne železnice v Bakuju
- Hitri tranzit
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je podzemna železnica v Bakuju?
O: Bakujska podzemna železnica je elektrificirana podzemna železnica, ki je del sistema javnega prevoza v Bakuju, glavnem mestu Azerbajdžana.
V: Kdaj so odprli podzemno železnico v Bakuju?
O: Metro v Bakuju je bil odprt 6. novembra 1967.
V: Ali je bil Azerbajdžan v času odprtja podzemne železnice v Bakuju del Sovjetske zveze?
O: Da, Azerbajdžan je bil del Sovjetske zveze, ko so leta 1967 odprli podzemno železnico v Bakuju.
V: Katere so nekatere značilnosti podzemne železnice v Bakuju, ki jih ni mogoče najti v večini drugih nekdanjih sovjetskih podzemnih železnic?
O: Nekatere značilnosti podzemne železnice v Bakuju, ki jih najdemo v večini drugih nekdanjih sovjetskih podzemnih železnic, vključujejo zelo globoke postaje podzemne železnice in podrobne okraske, ki združujejo tradicionalne azerbajdžanske nacionalne vzorce s sovjetsko ideologijo.
V: Kako dolgi so tiri podzemne železnice v Bakuju in koliko postaj ima?
O: Metro v Bakuju ima 38,1 kilometra dvojnih železniških tirov s 26 postajami, ki so vse pod zemljo.
V: Kdo upravlja podzemno železnico v Bakuju?
O: Metro v Bakuju upravlja podjetje Bakı Metropoliteni.
V: Koliko potnikov je podzemna železnica v Bakuju prepeljala leta 2015?
O: Leta 2015 je podzemna železnica v Bakuju prepeljala 222,0 milijona potnikov, kar pomeni, da se je vsak dan v povprečju peljalo približno 608 200 potnikov.
