Nota A (glasbena nota) — pomen, uglaševanje in oktave
La ali A je šesta nota v solfeži (v sistemu, kjer je "do" prva stopnja). V glasbeni praksi se A pogosto uporablja kot referenčna višina za uglaševanje. Ko se orkester uglasi, oboa navadno zaigra A (običajno A4), ostali inštrumenti pa se uglasijo tako, da ustrezajo tej višini. Večina godalnih inštrumentov v orkestru ima struno, uglašeno na "A" (v primernem oktavnem razponu), kar igralcem omogoča hitro in natančno uglaševanje preostalih strun in intonacije.
Ime, solfeža in zapisi
V različnih jezikih se nota imenuje različno — v angleščini in notnih sistemih se uporablja črka A, v italijanščini pa la. Obstajata dva pogosta pristopa k solfeži: v fiksnem-sistemu (fixed-do) je "la" vedno nota A, v gibljivem-sistemu (movable-do) pa je "la" šesta stopnja diatonične lestvice glede na izbran tonik.
Uglaševanje in standardne višine
Standard za koncertno uglaševanje je najpogosteje A4 = 440 Hz (t. i. A440). Ta vrednost je široko sprejeta kot mednarodni standard (ISO 16) in jo uporabljajo številni orkestri, učitelji in proizvajalci inštrumentov. V zgodovini so obstajale različne konvencije (npr. A = 435 Hz ali drugi lokalni standardi), zato je pri nastopih in zgodovinski glasbi včasih treba upoštevati specifičen referenčni ton.
Za uglaševanje se uporabljajo različni pripomočki:
- oboje kot referenčna pihala (najpogosteje A4),
- tuning fork (tuning vilice),
- elektronski tunerji in aplikacije,
- pitch pipe in klavir kot referenca.
Oktave in frekvence
Na standardnem koncertnem klavirju je najnižja nota A0, kar je 27,5 Hz. Oktave so poimenovane z zaporednimi številkami (A0, A1, A2 …), pri čemer je A4 običajno 440 Hz. Pogoste vrednosti so:
- A0 = 27,5 Hz
- A1 = 55 Hz
- A2 = 110 Hz
- A3 = 220 Hz
- A4 = 440 Hz
- A5 = 880 Hz
- A6 = 1760 Hz
- A7 = 3520 Hz
A7 leži nekaj tonov nižje od C8, najvišjega tona na standardnem klavirju (C8 = 4186,01 Hz).
Težavnost za pevce in pomen v praksi
Nota A sama po sebi ni posebna "mejnica" kot na primer tenorski C — njena zahtevnost je odvisna od oktave in glasovnega tipa. Nekateri visoki ali nizki A-ji v določenih oktavah so lahko za pevce zelo zahtevni, zlasti če zahtevajo močen, čisti ton ali daljše fraze blizu skrajnih glasovnih registrev.
Dodaten pomen
Poleg praktične funkcije kot referenca za uglaševanje ima A v teoriji glasbe vlogo pri gradnji lestvic, akordov in modulacij — tako kot vsaka druga nota. Njena tradicionalna uporaba kot standardne višine pa jo naredi posebno pomembno pri orkestralnem nastopu, snemanju in oblikovanju intonacije med glasbeniki.
Poimenovanje po oktavah
| Znanstveno poimenovanje | Helmholtzova oznaka | Ime oktave | Standardna frekvenca (Hz) |
| A9 | a′′′′′′ | Šestdelni | 14080 |
| A8 | a′′′′′ | Petdelna spletna stran | 7040 |
| A7 | a′′′′ | Štiri obloge | 3520 |
| A6 | a′′′ | Tridelni | 1760 |
| A5 | a′′ | Dvodelna spletna stran | 880 |
| A4 | a′ | Enopodročni | 440 |
| A3 | a | Majhna | 220 |
| A2 | A | Odlično | 110 |
| A1 | A͵ ali ͵A | Spletna stran | 55 |
| A0 | A͵͵͵ ali ͵͵A | Podizvajalci | 27.50 |
| A-1 | A͵͵͵͵ ali ͵͵͵͵A | Subsubcontra | 13.75 |
Običajne lestvice, ki se začnejo na A
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je A ali La v glasbi?
O: A ali La je šesta nota solfege in glasbena nota.
V: Kakšen je pomen note "A" pri uglaševanju orkestra?
O: Ko se orkester uglasi, oboa zaigra "A", ostali instrumenti pa se uglasijo tako, da ustrezajo tej višini.
V: Kako igralci strunskih instrumentov uglašujejo svoje instrumente v orkestru?
O: Vsak godalni inštrument v orkestru ima struno "A", po kateri lahko vsak igralec uglasi preostali inštrument.
V: Katera je najnižja nota na standardnem klavirju?
O: A0 je najnižja nota na standardnem klavirju.
V: Katere oktave sledijo A1 na standardnem klavirju?
O: Oktave, ki sledijo A1 na standardnem klavirju, so A2, A3, A4, A5, A6 in A7.
V: Katera je najvišja nota na standardnem klavirju?
O: C8 je najvišja nota na standardnem klavirju.
V: Ali je nota "A" mejnik ali znak, ki ga je treba doseči z glasom?
O: Ne, nota "A" ne velja za določen mejnik ali znamko, ki bi jo bilo treba doseči z glasom, kot je na primer tenorski C, vendar je lahko v določenih oktavah zelo zahtevna.
