Bambara (Bamanankan): jezik Malija — značilnosti, zgodovina, narečja

Bambara (bamanankan) — vodnik po jeziku Malija: značilnosti, zgodovina, tonskost, pisava, glavna narečja in bogato ustno izročilo griotov.

Bambara je jezik iz Malija. Govori ga več kot 6.000.000 ljudi (tudi kot drugi jezik). V samem jeziku ga imenujejo bamanankan. Bambara je tesno soroden jeziku dioula (jula), ki ga poleg Malija uporabljajo tudi v Burkini Faso, Slonokoščeni obali in Gambiji. Jezik bambara prevladuje med etnično skupino Bambara (približno 2.700.000 ljudi), vendar ga uporabljajo tudi številne druge skupine v Maliju, predvsem kot lingua franca.

Značilnosti jezika

Bambara spada v družino mandingovskih jezikov, ki so del širše jezikovne skupine Mandé. Mandingovski jeziki so si med seboj zelo podobni in pogosto medsebojno razumljivi v različnih stopnjah. Bamanankan je tipično SOV (Subject-Object-Verb), kar pomeni, da je običajen vrstni red povedi »podmet – predmet – povedek«. Je tonalni jezik z dvema tonoma (visok in nizek), kar vpliva na pomen besed.

Fonologija

V bambara jeziku je sedem samoglasnikov: a, e, ɛ, i, o, ɔ in u. Kontrast med odprtimi in zaprtimi samoglasniki (ɛ vs. e; ɔ vs. o) je pomemben za pomen besed. Poleg samoglasnikov se pojavljajo tudi značilne soglasniške skupine in nasalizacija. Tonalnost (visok in nizek ton) je fonemska in lahko razlikuje besede ali slovnične oblike.

Pisava in literatura

Pisanje bamanankana se je začelo intenzivneje v času francoske vladavine, ko so francoski kolonialni organi in misijonarji uvedli latinično abecedo. Danes se bambara najpogosteje zapisuje z latinsko pisavo, vključno z znaki ali diakritičnimi simboli za ɛ in ɔ ter z označevanjem tonov, kadar je to potrebno. Poleg tega obstajajo tudi primeri zapisov v ajamiju (arabsko pismo), zlasti v zgodnejših ali verskih besedilih.

Formalna literarna produkcija za bamanankan je razmeroma skromna v primerjavi z ustnim izročilom. Veliko bogastvo jezika predstavlja ustno izročilo — zgodbe, epske pesmi, zgodovinski zapisi in poročila — ki jih prenašajo grioti. Grioti so tradicionalni pripovedovalci, glasbeniki in varuhi zgodovine; pogosto spremljajo pripoved z igranjem instrumentov (npr. kora, balafon) in pojejo verske ter dvorske pesmi. Nekatere od teh pesmi segajo v čas starega malijskega cesarstva.

Zgodovina in kulturni pomen

Bambara ima dolgo kulturno zgodovino v zahodnem Sudanu. Kot jezik mandingovske skupine je bil pomemben pri tržnem in političnem povezovanju regije. Uporaba jezika v ustni tradiciji in glasbi je ključna za ohranjanje zgodovine, mitov in sorodstvenih vezi med ljudmi. Grioti so predvsem skrbniki teh tradicij in igrajo osrednjo vlogo pri prenosu znanja iz roda v rod.

Narečja in geografska razširjenost

Bambara ima številna lokalna narečja. Med pogosto omenjenimi so Somono, Segou, San, Beledugu, Ganadugu, Wasulu in Sikasso. Razlike med narečji se kažejo v izgovorjavi, nekaterih besedah in manjših slovničnih posebnostih, vendar so narečja v veliki meri medsebojno razumljiva.

Status in sodobna raba

Čeprav je uradni jezik Malija francoščina, bambara nima statusa uradnega jezika države. Kljub temu je de facto nacionalni oziroma najbolj razširjen jezik in služi kot glavna lingua franca v mestih in na trgih. Uporablja se v vsakdanji komunikaciji, radijskih oddajah, popularni glasbi, nekaterih izobraževalnih programih in političnih govorih. Razvoj tiska, radia in digitalnih medijev v bambara jeziku prispeva k večji prepoznavnosti in standardizaciji jezika.

Zaključek

Bambara (bamanankan) je jezik z bogato ustno tradicijo, pomembno družbeno vlogo in značilno fonološko ter slovnično strukturo. Njegova razširjenost v Maliju in okoliških državah ter vloga griotov pri ohranjanju kulturne dediščine poudarjata njegov pomen v regiji.

Vprašanja in odgovori

V: Kateri jezik je bambara?

V: Koliko ljudi govori bambarščino?

V: Ali je bambara podobna jeziku dioula?

V: Katera rasna skupina večinoma govori jezik bambara?

V: Kakšna vrsta jezika je to?

V: Kdaj so Bambaranci začeli pisati?

Išči po črki