Shinjitai: definicija, primeri in primerjava s kyujitai

Shinjitai (kanji: 新字体, kana:しんじたい) v japonščini dobesedno pomeni "nove oblike znakov". To so kanji (japonska beseda za kitajske znake), ki so jih na Japonskem poenostavili po drugi svetovni vojni. Takrat je japonska vlada spremenila sistem pisanja tako, da je številne kyūjitai (kanji: 旧字体, kana: きゅうじたい, kar pomeni: stare oblike znakov) nadomestila s preprostejšimi znaki. Ti novejši znaki so imeli popolnoma enak pomen in izgovorjavo kot starejši znaki, vendar jih je bilo mogoče zapisati z manj potezami peresa. Na primer, znak 樂 se je poenostavil v 楽. Nekateri znaki shinjitai se uporabljajo tudi kot poenostavljeni kitajski znaki. Na primer, znak 国 se uporablja tako v japonščini kot v poenostavljeni kitajščini. Vendar je večina shinjitai bolj podobna tradicionalnim kitajskim znakom (v japonščini imenovanim kyūjitai) kot poenostavljenim kitajskim znakom, poleg tega pa je shinjitai veliko manj kot poenostavljenih kitajskih znakov. Večina japonskih besed danes uporablja obliko shinjitai, vendar je nekaj besed, pri katerih je oblika kyūjitai še vedno običajna. Na primer, beseda "zmaj" se običajno zapiše z znakom shinjitai 竜, vendar je še vedno precej pogosta tudi oblika kyūjitai 龍. Za večino kanjijev pa je oblika shinjitai nespremenjena v primerjavi z obliko kyūjitai.

Izvor in zgodovina

Poenostavitve, ki jih imenujemo shinjitai, so bile del širše reforme pisnega jezika na Japonskem po 2. svetovni vojni. Leta 1946 je japonska vlada izdala seznam kanjijev, pri katerih so standardizirali in poenostavili oblike; cilj je bil olajšati pismenost in poenostaviti izobraževalne materiale. Kasnejše vladne revizije so spreminjale seznam dovoljenih in priporočenih znakov (npr. z uvedbo t. i. jōyō kanji), vendar je osnovna zamisel shinjitai ostala: poenostaviti tiste oblike, ki so bile zapletene in redko uporabljene v vsakdanji rabi.

Kako nastanejo shinjitai

Poenostavitve pogosto sledijo običajnim rokopisnim ali poenostavljenim podobam znakov: zapleteni sestavni deli se skrajšajo, večkratne ponovitve poenostavijo ali se nadomestijo s preprostimi okvirji. Včasih je bila sprememba le tipografska (lažje risanje), včasih pa gre za resno zmanjšanje števila potez. Pomembno je, da shinjitai ohranijo pomen in izgovorjavo izvirnega znaka.

Primeri

• 樂 → 楽 (glasba, veselje) — klasična oblikna poenostavitev.
• 國 → 国 (država) — primer znaka, ki je v japonski in v kitajski poenostavljeni pisavi podoben ali enak.
• 學 → 学 (učenje) — poenostavljen znak, ki se uporablja tako v japonščini kot v poenostavljeni kitajščini.
• 龍 → 竜 (zmaj) — kyūjitai proti shinjitai; v kitajščini je različica poenostavitve drugačna (龙).

Razlika do kitajskih poenostavitev

Čeprav obstaja nekaj prekrivanja med japonskimi shinjitai in kitajskimi poenostavljenimi znaki (predvsem na Kitajskem), so postopki in načela poenostavitve pogosto različni. Japonske poenostavitve so bile del domačih reform in pogosto temeljijo na običajnem rokopisu, medtem ko je kitajska poenostavitev (zlasti na Kitajski po letu 1949) šla drugačno pot in v mnogih primerih uporabila povsem druge poenostavitve. Zato ni redko, da se en kanji v japonščini in poenostavljeni kitajščini razlikuje (npr. 楽 vs 乐, 竜 vs 龙).

Uporaba danes

V sodobni japonščini so shinjitai prevladujoči v tiskovinah, šolah in večini uradnih dokumentov. Vendar obstajajo izjeme:

• Nekateri kyūjitai ostajajo v uporabi v literaturi, zgodovinskih besedilih in umetniških kontekstih.
• Pri osebnih imenih in priimekih so možne posebne oblike; za namen državno priznane rabe obstajajo sezname dovoljenih znakov (npr. jinmeiyō kanji), ker so ime in pisava predmet regulacije.
• Medij, tipografija ali estetske preference (npr. tradicionalna kaligrafija) lahko narekujejo rabo kyūjitai.

Tehnična in tipografska vprašanja

V digitalni dobi se pojavljajo vprašanja kodiranja in prikaza: Unicode skuša združiti različne vzhodnoazijske znake, a hkrati omogoča nekatere variante. Zaradi tega se lahko ista "ideografska" enota prikaže drugače na različnih pisavah ali sistemih. Pri pretvarjanju besedil lahko pride do normalizacij (npr. NFKC), ki združujejo nekatere različice v en sam kodni položaj — zato je včasih treba paziti, če želite ohraniti npr. kyūjitai v zgodovinskem besedilu.

Kaj je pomembno vedeti

Čeprav večina današnjih Japoncev uporablja shinjitai brez težav, je poznavanje kyūjitai koristno za razumevanje starejših besedil, pri raziskavah rodoslovja, v literaturi in v umetnosti. Prav tako je razumevanje razlik med japonskimi in kitajskimi poenostavitvami pomembno za prevajalce in za tiste, ki delajo z besedili v več jezikih.

Skupaj: shinjitai so poenostavljene, standardizirane oblike kanjijev, uvedene po 2. svetovni vojni, ki so poenostavile pisanje in učenje japonščine, a se v določenih kontekstih še vedno srečamo s starejšimi kyūjitai oblikami.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je shinjitai?

V: Kaj je bil razlog za uvedbo shinjitai?

V: Kakšna je razlika med znaki shinjitai in kyūjitai?

V: Ali se znaki shinjitai še vedno uporabljajo v sodobni japonski pisavi?

V: Ali so znaki shinjitai podobni poenostavljenim kitajskim znakom?

V: Ali obstajajo primeri japonskih besed, ki še vedno uporabljajo znake kyūjitai?

V: Ali je več znakov shinjitai ali poenostavljenih kitajskih znakov?

Išči po črki