Pesem pesmi (Salomonova pesem): knjiga Tanakha in Stare zaveze

Pesem pesmi je knjiga hebrejskega Svetega pisma ali Tanakha in tudi Stare zaveze krščanskega Svetega pisma. Je ena od petih megilot (zvitkov). Pesem pesmi je znana tudi pod imenom Salomonova pesem ali Pesem pesmi. V Septuaginti je znana pod imenom Aisma, kar je kratica za ῏Αισμα ᾀσμάτων, Aisma aismatôn, v grščini "Pesem pesmi".

Ime, avtorstvo in datacija

Hebrejsko ime Shir ha-Shirim pomeni "Pesem pesmi" oziroma "pesem vseh pesmi" in knjiga se v uvodnem naslovu pripisuje Salomonu ("asher liShlomo" – "ki je Salomonov"). Tradicija torej avtorstvo pripisuje kralju Salomonu. Sodobna biblicistična raziskava pa ne pripisuje nujno enega avtorja iz Salomonove dobe: tekst je verjetno sestava ljubezenskih pesmi ali pesniških prizorov, pri čemer strokovnjaki datumirajo nastanek med različnimi predlaganimi obdobji, od zgodnjega kraljevskega obdobja pa do poznejšega (posteksilnega ali helenističnega) obdobja. Na to nakazujejo slogovne, jezikovne in tematske značilnosti.

Vsebina in struktura

Pesem pesmi je zbirka lirskih prizorov in dialogov, večinoma med dvema ljubimcema (pogosto imenovanima Ljubimec in Ljubimka ali Šulamitka) ter klici in opombami množice (npr. "hčere Jeruzalemske"). Knjiga je razdeljena na osem poglavij in vsebuje podobe iz narave in vsakdanjega življenja (vrtovi, vinogradi, začimbe, živali, telo in čutila), ki izražajo erotiko, željo in hvalnico ljubezni. Besedilo nima izrecnega omenjanja božjega imena ali obrednih ukazov, kar jo loči od številnih drugih biblijskih knjig.

Jezik in literarni slog

Besedilo je napisano v biblijskem hebrejskem jeziku in se odlikuje z močno metaforičnostjo, simboliko in pesniško podobo. Uporablja refrene, dialoge, ponavljanje in bogate primerjave (npr. "lepši si od vseh žensk", "tvoje ustnice kot rdečina"). Zaradi te prvinskosti in slikovitosti je Pesem pesmi prepoznana kot ena najlepših primerov ljubezenske poezije v biblijskem kanonu.

Različne interpretacije

Kot knjižno besedilo je Pesem pesmi sprejeta in cenjena v različnih verskih tradicijah, vendar je njen pomen predmet večplastnih razlag:

Besedna, erotična/ljubezenska interpretacija: bere se kot pesniška hvalnica človeške ljubezni in spolne privlačnosti ter opisuje intimnost med ljubimcema.
Allegorična judovska interpretacija: tradicionalno so judovski komentatorji brali knjigo kot alegorijo odnosa med Bogom in Izraelom; rabinska literatura pogosto išče duhovne pomene v slikah ljubezni.
Allegorična krščanska interpretacija: v krščanski tradiciji se Pesem pesmi pogosto tolmači kot prikaz ljubezni Kristusa do Cerkve ali duhovne duše; takšno alegorično branje je bilo vso zgodovino cerkvenih očetov in srednjevečnih mistikov zelo razširjeno.

Kanonizacija in liturgična vloga

Pesem pesmi je ena od petih knjig, ki tvorijo megilot, skupaj z Rut, Jok (Joka), Pridigar in Estera. V judovski tradiciji se Pesem pesmi običajno bere ob prazniku pashi (za Pesah), kar simbolično povezuje pomlad in rojstvo z motivi ljubezni in obnove. V zgodovini je bilo vprašanje kanoničnosti te knjige predmet rabinskih debat zaradi izrazite erotične narave; vendar je bila sprejeta v kanon z alegoričnimi razlagami, ki omilijo morebitno neprimernost.

Prevodi in komentarji

Pesem pesmi so prevedli v starodavne jezikovne različice, med njimi v Septuaginti (grški prevod) in v latinščino (Vulgata). V judovski tradiciji obstaja bogata zbirka midraških in talmudsko-rabinskih interpretacij, med njimi tudi Midraš in Targumske razlage. V krščanski tradiciji so ga esejistično in mistično komentirali zgodnji cerkveni očetje ter srednjevečni mistiki; izstopajoča sta npr. Origen in v srednjem veku Bernard iz Clairvauxa, ki je napisal serije pridig na Pesem pesmi. Sodobni učenjaki pišejo kritične izdaje, literarne analize in zgodovinske komentarje ter poudarjajo jezikovne, literarne in kulturne plasti besedila.

Kulturni pomen

Pesem pesmi je skozi stoletja vplivala na poezijo, umetnost, glasbo in mistično literaturo. Njene podobe vrta, vonjav, telesa in dialoga so navdihovale slikarske upodobitve, versko poezijo in glasbene postavitve. Zaradi večpomenskosti in izpovednosti ostaja knjiga predmet študija tako vernikov kot literarnih zgodovinarjev in ljubiteljev poezije.

Opomba: Zaradi bogastva metafor in zgodovinskega sloja interpretacij je Pesem pesmi knjiga, ki jo je mogoče brati na več ravneh — kot doživeta pesem o človeški ljubezni, kot versko-egzegetsko besedilo ali kot mistični zapis odnosa med človeškim in božanskim.

Avtor in datum

Zdi se, da 1. vrstica kaže, da je avtor Salomon, saj pravi, da je to "Salomonova Pesem pesmi", vendar bi to lahko pomenilo tudi pesem za ali o Salomonu. O tem, kdo je bil avtor Pesmi pesmi, se še vedno pogosto razpravlja.

Če jo je napisal Salomon, je bilo verjetno, da je bila napisana okoli desetega stoletja pred našim štetjem, ko je bil Salomon kralj. Dejansko so zaradi omembe mest Tirza in Jeruzalem tako blizu skupaj (6,4) uporabili trditev, da je bilo napisano pred kraljem Omrijem (885-874 pr. Kr.), čeprav ljudje še vedno ne vedo natančno, zakaj je bilo govora o Tirzi. Mnogi pa so tudi rekli, da je jezik v Pesmi pesmi dokaz, da je bila napisana veliko pozneje.

Večina ljudi meni, da podobnost jezika, sloga, tona (razpoloženja), perspektive in ponavljajočih se besed kaže na to, da je delo napisal en avtor. Drugi, ki menijo, da Pesmi ni napisala ena oseba ali celo iz enega časa ali kraja, pa pravijo, da je tako zato, ker so vsi deli Pesmi izhajali iz istega literarnega izročila.