Zvočna kartica: definicija, delovanje in vrste avdio kartic

Zvočna kartica: izvedite, kako deluje, katere vrste avdio kartic obstajajo (vgrajene ali razširitvene) in kako izbrati pravo—pregleden vodnik, preberite več.

Zvočna kartica (avdio kartica) je del strojne opreme računalnika, ki upravlja vhod in izhod zvočnih signalov. Zvočna kartica je tako imenovana razširitvena kartica. To pomeni, da lahko kartico dodamo na matično ploščo.

Danes je večina zvočnih kartic vgrajena v osnovno ploščo. To pomeni, da so vgrajene v osnovno ploščo in jih ni mogoče odstraniti. Z drugimi besedami, ne gre več za razširitveno kartico. Ponujajo le linijski vhod, priključke za zvočnike in mikrofon. Za večino uporabnikov je to dovolj. Če pomislimo na arhitekturo računalnika, zvočne kartice z integriranim vezjem zavzamejo manj prostora, zato so postale zelo priljubljene in praktične, zlasti za prenosne računalnike. Za več funkcij, kot so vrata MIDI za priključitev glasbenih instrumentov in zahteve po nizki zakasnitvi (da se zvok pri intenzivni uporabi sistema ne popači), se lahko uporabljajo zvočne kartice kot razširitvene kartice. Sodobne razširitvene zvočne kartice uporabljajo standard računalniškega vodila PCI. Prejšnje zvočne kartice so uporabljale računalniško vodilo ISA, ki je bilo poldupleksno, zato zvočne kartice niso mogle hkrati snemati in predvajati.

Glavne sestavine in kako zvočna kartica deluje

Zvočna kartica pretvarja digitalne podatke iz računalnika v analogni zvok in obratno. Glavne strojne komponente so:

• DAC (digitalno-analognI pretvornik) – pretvarja digitalni signal v analogni, da ga lahko slišimo prek zvočnikov ali slušalk.
• ADC (analogno-digitalni pretvornik) – pretvarja analogni signal (na primer iz mikrofona) v digitalno obliko za snemanje ali obdelavo.
• Mikser – združuje različne zvočne vire (sistemski zvok, vhod iz mikrofona, predvajanje) in upravlja glasnost/izravnavo.
• Digitalni signalni procesor (DSP) – izvaja obdelavo zvoka, kot so enakovalniki, reverbi, kompresija, ter zmanjševanje šuma.
• Povezovalni vmesniki in priključki – analogni in digitalni vhod/izhodi (jacki, RCA, S/PDIF, optični TOSLINK, MIDI, USB, Thunderbolt itd.).

Vrste zvočnih kartic

• Integrirane (onboard) – najpogostejše v sodobnih računalnikih; zadostujejo za osnovno predvajanje zvoka, gledanje filmov in klice.
• Zunanje USB zvočne kartice in avdio vmesniki – prenosne in priročne za prenosnike; pogosto ponujajo boljšo izolacijo pred motnjami, kakovostnejše prednapetostne stopnje (preampi) in profesionalne priključke. Pogoste so v glasbeni produkciji.
• Razširitvene kartice PCI/PCIe – notranje diskretne kartice za namizne računalnike z boljšimi DAC/ADC, več vhodno-izhodnimi kanali in dodatnimi funkcijami (npr. MIDI, boljši pretvorniki, ločene napajalne linije).
• FireWire / Thunderbolt avdio vmesniki – uporabljeni predvsem v profesionalnih okoljih zaradi nizke zakasnitve in stabilne povezave z večkanalnim zvokom.
• Specializirane kartice – za studijsko snemanje, arhiviranje zvoka, igralce (Gaming sound cards) z izboljšanim prostorskim zvokom in gitarne/audio kartice z vgrajenimi ojačevalniki.

Priključki in kanali

Tipični priključki vključujejo:

• 3,5 mm jack (mikrofon, slušalke, linijski vhod/izhod)
• RCA (line in/out)
• S/PDIF koaksialni ali optični (digitalni izhod/ vhod)
• MIDI vrata za glasbene inštrumente
• TRS/TS in XLR priključki pri profesionalnih vmesnikih (XLR pogosto nudi fantomsko napajanje +48 V za kondenzatorske mikrofone)

Kanali so običajno: mono, stereo, ter večkanalne konfiguracije kot 5.1 ali 7.1 za prostorski zvok (kino, igre).

Kakovost in tehnične specifikacije

Ključne metrike, na katere je treba paziti, so:

• Vzorec (sample rate) – običajno 44,1 kHz, 48 kHz, lahko tudi 96 kHz ali 192 kHz za profesionalno uporabo.
• Bitna globina (bit depth) – 16-bit, 24-bit ali 32-bit; večja bitna globina pomeni več dinamike in manj kvantizacijskega šuma.
• SNR (signal-to-noise ratio) – razmerje med signalom in šumom; višje vrednosti pomenijo čistejši zvok.
• THD (Total Harmonic Distortion) – celotna harmonična popačenja; nižja vrednost je boljša.
• Zakasnitve (latency) – pomembno pri snemanjih in živi obdelavi; nižja zakasnitev je zaželeno (ASIO gonilniki in profesionalni vmesniki pomagajo).

Programsko zagotavljanje in gonilniki

Zvočne kartice potrebujejo gonilnike in programsko plast, da delujejo z operacijskim sistemom. Pri Windows so pogosti API-ji in gonilniki kot so WDM, DirectSound in namenski gonilniki ASIO za nizko zakasnitev pri glasbeni produkciji. V macOS je vgrajen Core Audio, v Linuxu pa ALSA in višje plasti kot PulseAudio ali PipeWire.

Uporaba in izbor

Pri izbiri zvočne kartice upoštevajte namen:

• Za vsakdanjo rabo (film, glasba, klici) običajno zadostuje vgrajena kartica.
• Za igre bodite pozorni na prostorski zvok in podporo 5.1/7.1, pa tudi programske funkcije za virtualni 3D zvok.
• Za snemanje in glasbeno produkcijo izberite avdio vmesnik z nizko latenco, kakovostnimi ADC/DAC in dovolj vhodi (mikrofonski preampi, XLR/TRS, fantomsko napajanje).
• Za profesionalni video in broadcast so pomembni stabilni digitalni izhodi (S/PDIF, AES/EBU) in sinhronizacija.

Zgodovina in razvoj

Historija sega od zgodnjih notranjih kartic na vodilu ISA, ki so bile poldupleksne (ni moglo hkrati snemati in predvajati), prek PCI in PCIe notranjih kartic do sodobnih USB, FireWire in Thunderbolt zunanjih vmesnikov. Z razvojem integriranih zvočnih vezij so se zmogljivosti osnovnih zvočnih enot močno povečale, medtem ko so namenske razširitvene in zunanje kartice ostale standard v profesionalnih okoljih zaradi boljše kakovosti zvoka in dodatnih funkcij.

Zaključek

Zvočna kartica je ključni element pri pretvorbi, obdelavi in izmenjavi zvoka v računalniških sistemih. Izbira prave kartice ali avdio vmesnika je odvisna od potreb uporabnika — od preprostega predvajanja do zahtevne glasbene produkcije ali snemanja. Pri profesionalni uporabi so kakovost ADC/DAC, nizka zakasnitev in ustrezni vhodi ključnega pomena, medtem ko bo povprečnemu uporabniku pogosto zadostovala integrirana rešitev v matični plošči.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je zvočna kartica?

V: Kaj je razširitvena kartica?

V: Ali je danes večina zvočnih kartic vgrajenih v matično ploščo?

V: Katere funkcije ponujajo integrirane zvočne kartice?

V: Zakaj so postale priljubljene zvočne kartice z integriranim vezjem?

V: Katere so dodatne funkcije, ki jih je mogoče pridobiti iz zvočnih kartic kot razširitvenih kartic?

V: Kateri standard računalniškega vodila se uporablja v sodobnih razširitvenih zvočnih karticah?

Išči po črki