Mikrofon: definicija, delovanje, vrste in uporaba
Mikrofon: kaj je, kako deluje, vrste in uporaba — vodnik za izbiro in uporabo v studiu, prenosu, telefonu in snemanjih. Nasveti in pregled tehnologij za najboljši zvok.
Mikrofon (včasih imenovan tudi mikrofon ali »mik«; izgovorjava IPA: [maɪk]) je naprava, ki pretvarja zvok v električni signal. Gre za eno osnovnih komponent v prenosu, zajemu in obdelavi zvoka v mnogih sistemih in napravah.
Uporaba: Mikrofoni se uporabljajo v številnih aplikacijah, kot so telefoni, magnetofoni, slušni aparati, filmska produkcija, živa in posneta zvokovna tehnika, radijsko in televizijsko oddajanje ter računalniki za snemanje glasu. Poleg tega so mikrofonu ključni prištavni elementi v sistemih za prepoznavanje govora, konferenčnih sistemih, glasbeni produkciji, merilnih napravah in v industrijskih aplikacijah.
Delovanje
Mikrofon deluje kot pretvornik (transducer): membrana (konica) zazna spremembe zračnega pritiska, ki jih povzroča zvočno valovanje, in jih spremeni v gibanje. To gibanje se nato znotraj mikrofona pretvori v električni signal. Obstajajo različni fizični mehanizmi pretvorbe, med najpogostejšimi so:
- Dinamični (gibalni) mikrofon: uporablja gibanje tuljave v magnetnem polju—trpežen je in dobro prenaša visoke zvočne tlake (npr. pri ozvočenju instrumentov).
- Kondenzatorski (elektretni) mikrofon: temelji na kapacitivnem elementu; zahteva napajanje (fantomsko napajanje ali notranjo baterijo) in ponuja večji frekvenčni odziv ter občutljivost, zato je priljubljen v studiih.
- Trakasti (ribbon) mikrofon: uporablja zbiranje tanke kovinske trake v magnetnem polju; ima topel, naraven zvok, je pa občutljivejši in bolj nežen pri ravnanju.
- Kontaktni/piezoelektrični mikrofon: pritrjen neposredno na površino, zajame vibracije materiala (uporaben pri nekaterih inštrumentih).
Usmerjenost in zvočne značilnosti
Mikrofoni se razlikujejo tudi po usmerjenosti oziroma vzorcu občutljivosti (polarnem vzorcu):
- Omnidirektonalni: enakomerno zajemajo zvok iz vseh smeri.
- Kardioidni: najbolj občutljivi spredaj, zmanjšujejo zvok z zadnje strani — uporabni za odpravitev neželenih virov zvoka.
- Superkardioidni in hyperkardioidni: ožji sprednji snop z rahlim zajemom zadaj; primerni za živo ozvočenje.
- Osmica (figure‑8): zajame zvok spredaj in zadaj, zavira strani.
Pomembne tehnične lastnosti so tudi frekvenčni odziv (koliko natančno mikrofon reproducira različne frekvence), občutljivost (izhodni nivo pri določenem zvoku), impedanca in raven šuma. Te lastnosti vplivajo na izbiro mikrofona glede na namen (guitar amp, vokal, bobni, snemanje prostora itd.).
Priključki, predpojačala in digitalni mikrofon
Mikrofoni se fizično povezujejo z različnimi priključki: profesionalni mikrofoni imajo običajno XLR priključek in zahtevajo ustrezno predpojačalo (preamplifier) ter včasih fantomsko napajanje (+48 V). Obstajajo tudi mikrofoni s priključkom TRS ali 3,5 mm (pogosteje v potrošniški elektroniki) in USB mikrofoni, ki vsebujejo vgrajen A/D pretvornik in so neposredno povezljivi z računalnikom. V zadnjem času se širijo tudi digitalni in omrežni (Ethernet/Dante) mikrofoni za enostavno integracijo v profesionalne avdio sisteme.
Najpogostejše uporabe in tehnike postavitve
- Vokal: pogosto kondenzatorski mikrofoni za studijsko snemanje; dinamični mikrofoni pri odrih.
- Instrumenti: kombinacija dinamičnih in kondenzatorskih mikrofonov glede na inštrument in zvočno razdaljo.
- Snemanje prostora: stereo tehnike (XY, ORTF, AB) z dvema ali več mikrofoni.
- Filmska in televizijska produkcija: usmerjeni in brivski (lavalier) mikrofoni za diskreten zajem dialoga.
Izbira, vzdrževanje in nasveti
- Izberite mikrofon glede na vir zvoka, lokacijo (studijsko/odrsko) in želeni zvok.
- Uporabite ustrezne predpojačala in preklopnike za optimizacijo nivojev ter zmanjšanje šuma.
- Za vokal uporabljajte pop-filter in držite primerno razdaljo, da zmanjšate eksplozije P in S zvoke.
- Trakaste mikrofone je treba varovati pred močnimi zvočnimi tlaki in vetrom; kondenzatorski mikrofoni so občutljivi na vlago.
- Redno čistite mrežico in membrane, pazite na padce in udarce; pri studijskih mikrofnih hranite v zaščitnih torbah ali kovčkih.
S pravilno izbiro in postavitvijo mikrofon omogoča zanesljiv prenos in snemanje zvoka v zelo širokem spektru aplikacij — od telefonskih klicev in snemanja govora do zahtevne glasbene produkcije in filmske postprodukcije.

Kondenzatorski mikrofon Oktava.

Kondenzatorski mikrofon Neumann U87.

Elektretna mikrofonska kapsula.
Vrste mikrofonov
Zvok po zraku prehaja v valovih, mikrofon pa, kot je bilo povedano zgoraj, zvočni val spremeni v električno valovanje. Različne vrste mikrofonov spreminjajo zvočne valove v električno energijo na različne načine.
- Karbonski gumb - to je prva vrsta gumba, ki je postala običajna in se je uporabljala v večini telefonov 20. stoletja. Zvočni valovi s stiskanjem in raztezanjem koščka ogljika spremenijo količino električnega toka, ki teče v žici, in tako ustvarijo električne valove. Ta vrsta je konec stoletja postala redkejša, deloma zaradi pomanjkanja visoke verodostojnosti.
- Dinamični - Pri tem se uporablja okrogel plastični ali gumijasti disk, povezan z žično tuljavo, ki zvok pretvarja v elektriko. Zvočni val zadene v disk, ki posledično vibrira. To nihanje zelo hitro premakne tuljavo naprej in nazaj v bližini magneta, da se ustvari električni tok. Dinamični mikrofon je pravo nasprotje zvočnika, ki z električnim tokom premika tuljavo, ta pa disk. Nato disk proizvaja zvok.
- Trak - Podoben je dinamičnemu mikrofonu. Tanka, majhna pločevina (običajno kositer ali aluminij) je obešena med dvema magnetoma. Ko zvok udari v tanek kos kovine, ta zavibrira. Vibracije ustvarijo električni signal v kovini.
- Kondenzator - Za ustvarjanje električnega toka se uporabljata dve majhni kovinski ploščici. Dve majhni kovinski ploščici sta postavljeni zelo blizu druga drugi in skozi ploščici teče elektrika. Tako se med ploščama ustvari električno polje. Ko na ploščici pade zvok, ploščici zavibrirata. Vibracije povzročajo majhne spremembe v električnem polju. Te spremembe ustvarijo električni signal.
- Kristalni ali keramični mikrofoni uporabljajo piezoelektričnost.
Oprema
Pop filter (ali pop ščit) se pogosto uporablja v snemalnih studiih. Gre za elektronski filter, ki zmanjša ali odpravi zvoke "popačenja", ki jih povzroča hitro gibajoči se zrak (na primer zrak iz ust).
Zgodovina
Prvi mikrofoni so bili izumljeni kot telefonski oddajniki. Vključevali so tekoče in dinamične modele. Kasneje so se za te in druge namene uporabljali ogljikovi oddajniki.
Sorodne strani
- Zvočnik - obratna oblika dinamičnega mikrofona
Iskati