Nesreča raketoplana Columbia se je zgodila 1. februarja 2003, ko je raketoplan Columbia med ponovnim vstopom v atmosfero razpadel. Raketoplan je 16. januarja 2003 poletel na misijo STS-107, petnajstdnevno znanstveno-raziskovalno misijo v nizki Zemljini orbiti. Med ponovnim vstopom v atmosfero je prišlo do strukturne poškodbe na levem krilu, zaradi katere je trpela celovitost lopute krila in plovilo se je razletelo. Vsi člani posadke so bili ubitI.
Kaj se je zgodilo
Med vzletom je z zunanjega rezervoarja za gorivo odpadel kos izolacijske pene, ki je zadela sprednji rob levega krila. Ta udarec je poškodoval zaščitne plošče iz ojačanega ogljikovega materiala (RCC) na napadalnem robu krila. Med naletom v gostejšo atmosfero so skozi to poškodbo vstopili izredno vroči plini, ki so razbili notranjo strukturo krila in povzročili izgubo nadzora nad plovilom, kar je privedlo do razpada Columbia.
Posadka
Na krovu je bilo sedem članov posadke misije STS-107:
- Rick D. Husband (poveljnik)
- William C. McCool (pilot)
- Michael P. Anderson (pilot znanstvenih poskusov)
- Ilan Ramon (specialist za tovor, prvi izraelski astronavt)
- Kalpana Chawla (spec. za tovor, druga misija)
- David M. Brown (specialist za misijo)
- Laurel B. Clark (specialist za misijo)
Vzrok nesreče in preiskava
Oficialna preiskava, izvedena s strani predsedniške komisije (Columbia Accident Investigation Board – CAIB), je ugotovila dvojen vzrok nesreče:
- Tehnični vzrok: udarec izolacijske pene ob vzletu, ki je poškodoval RCC plošče na napadalnem robu levega krila in omogočil vdor vročih plinov med ponovnim vstopom.
- Organizacijske vzroke: pomanjkljivosti v notranji kulturi NASA, slabo obvladovanje tveganj, neustrezno presojo pomena poškodb in pomanjkljiva komunikacija med organizacijskimi enotami, zaradi česar se niso pravočasno izvedle potrebne preiskave ali popravila.
- Varnostne spremembe: NASA je takoj začela izvajati številne tehnične in postopkovne spremembe, med drugim izboljšave na zunanjih rezervoarjih, dodatne preglede med vzletom in po vzletu ter uvedbo sistemov za boljšo inspekcijo plovila med orbito (npr. uporaba robotske roke in infrardečih senzorjev za pregled tovornega prostora in kril).
- Povratni polet: program Space Shuttle je bil zaustavljen vse do julija 2005, ko je STS-114 (Discovery) izvedel polet "return to flight" s spremenjenimi varnostnimi ukrepi.
- Organizacijske spremembe: CAIB je poudaril potrebo po spremembi kulture odločanja v NASA, večji transparentnosti tveganj in boljšem upravljanju neodvisnih pomislekov in tehničnih opozoril.
- Dediščina: izguba Columbia je vplivala na nadaljnji potek ameriškega programa Space Shuttle in pospešila razprave o prihodnosti človeških poletov v vesolje ter o prioritetah varnosti astronautov.
CAIB je objavil obsežno poročilo z več priporočili za tehnične izboljšave in spremembe v delovanju organizacije, da bi preprečili ponovitev podobne tragedije.
Iskanje ostankov in dokazi
Deli Kolumbije so bili najdeni po vsej državi Teksas. Poleg Teksasa so bili ostanki raztreseni tudi na območjih v sosednjih zveznih državah. Iskanje in zbiranje delov je trajalo več mesecev; bila je ena največjih civilnih akcij iskanja in forenzične obdelave ostankov v zgodovini ZDA. Dokazi iz najdenih kosov so igrali ključno vlogo pri rekonstrukciji poteka nesreče in pri ugotavljanju vzrokov.
Posledice in ukrepi
Spomeniki in ohranjenost
Po nesreči so bili številni artefakti in deli raketoplana shranjeni in razstavljeni v različnih muzejih in spominskih mestih. Okno pilotske kabine je zdaj v paviljonu raketoplana Atlantis v Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi. Poleg tega obstajajo spomeniki in obeležja, ki počastijo spomin na sedem članov posadke po ZDA in v državah, od koder so prihajali.
Povzetek
Nesreča Columbia je bila tragičen dogodek, ki je razkril tako tehnične pomanjkljivosti kot tudi resne organizacijske pomanjkljivosti pri upravljanju tveganj. Posledice so bile globoke: smrt sedmih ljudi, dolgotrajna prekinitev programa Space Shuttle in obsežne spremembe v postopkih za zagotovitev večje varnosti prihodnjih posadk. Hkrati je nesreča spodbudila pomembne izboljšave v pristopu k varnosti pri ameriških vesoljskih poletih.

