AlegsaOnline.com

Cerkev sv. Bartolomeja v Themarju (Turingija) — pozno-gotska župnijska cerkev

Cerkev sv. Bartolomeja v Themarju — pozno‑gotska perla Turingije: bogata oprema, redke srednjeveške skulpture in stoletja zgodovine. Idealna za ljubitelje arhitekture in dediščine.

Avtor: Leandro Alegsa

06-12-2025

Župnijska cerkev svetega Bartolomeja (nemško: St. Bartholomäuskirche) je mestna cerkev v mestu Themar v Turingiji. Posvečena je svetemu Bartolomeju in velja za eno najbolje opremljenih cerkva v zgornji dolini reke Werre. Kot pomembna sakralna zgradba je preživela več zgodovinskih preizkušenj; že majhno mesto, prvič omenjeno leta 796, je ohranilo to sakralno jedro, medtem ko so druge stavbe izginile ali bile temeljito preoblikovane.

Zgodovina

V kraju sta bili že v zgodnjem srednjem veku dve bogoslužni stavbi: Oberkirche (zgornja cerkev) pri zgornjih vratih in Unterkirche (spodnja cerkev) v dolini Werra. Od rimske Unterkirche so se ohranili ostanki v zakristiji in v obeh spodnjih nadstropjih cerkvenega stolpa. Papež Sikst IV. je 14. maja 1484 ob posredovanju grofice Margarete von Henneberg dal dovoljenje za obnovo cerkve. Gradnjo današnje stavbe je formalno začel 3. maja 1488 redovni kanonik premonstratenskega samostana Veßra in minister Themar Antonius König. Dvoranska cerkev v poznogotskem slogu je bila dokončana okoli leta 1502.

V času protestantske reformacije je reformacijo v Themarju 5. oktobra 1544 uvedel grof Ernst von Henneberg. Po reformaciji je cerkev sprejela več izrezljanih oltarjev in drugih predmetov iz drugih cerkva, saj so se ob verskih spremembah oprema in liturgični običaji pogosto prilagajali. Od leta 1541 je bila cerkvena stavba v naslednjih desetletjih pogosto predelana in prilagojena novim potrebam skupnosti.

Arhitektura in notranja zasnova

Cerkev je tipična pozno-gotska dvoranska (hallenkirche) zasnova: prostorna ladja brez izrazitega ločenega stranskega korusa, z visokimi zidovi in obokanimi stropovi, kar daje notranjosti mogočen in enoten vtis. V stolpu so ohranjena spodnja nadstropja, kjer so še vidni deli starejših, romanskih struktur. Takšna stratifikacija slogov – romanski ostanki pod pozno-gotsko zgradbo – priča o dolgoročni kontinuirani rabi kraja kot sakralnega središča.

Oprema in umetniške značilnosti

V cerkvi se nahajajo številni pozno-gotski in poznejši kipi ter rezbarije, med njimi več manjših izrezljanih oltarjev, prinešenih iz drugih cerkva po reformaciji.
Vstavili so tudi sodni sklepnik in dve matroneu (ženski galeriji), katerih nosilni tramovi so okrašeni s čudovito izklesanimi motivi, med katerimi so značilne skulpture Bartmannsköpfe (motivi moških, bradatih glav). Podobne skulpture najdemo v cerkvah v Rohr in Herpf pri Meiningenu.
Na stebrih so matroneumi okrašeni s kipi svetnikov in apostolov, deloma prevzetimi iz starejših gotskih oltarjev. Obkroženi so z vpisanimi verskimi verzi iz Svetega pisma, ki so služili tako dekorativni kot poučni funkciji za vernike.

Pomen in ohranjenost

Cerkev sv. Bartolomeja je cenjena kot primer pozno-gotske sakralne arhitekture v regiji Werra in kot muzej cerkvenega pohištva, ki združuje elemente različnih obdobij. Zaradi svoje zgodovinske plastičnosti in kakovostne rezbarske opreme predstavlja pomemben prispevek k kulturni dediščini Themarja in širše regije.

Dostopnost

Ker je cerkev še vedno osrednja stavba v mestu, je navadno dostopna obiskovalcem in verniki lahko obiskujejo bogoslužja. Za točne informacije o urah obiskov ali posebnih prireditvah je priporočljivo preveriti lokalne vire in obvestila župnije.

Marienaltar
Organ
Stolp

Marienaltar

Na koru je dragocen Marijin oltar, ki ga je okoli leta 1510 izdelal Hans Nußbaum iz Bamberga.

V sredini oltarja je Marija z Jezusom kot otrokom, ob straneh nadangel Mihael, ki s kopjem ubije zmaja, in sveti Bartolomej, zavetnik cerkve in mesta.

Na stranskih ploščah oltarja so postaje iz Marijinega življenja: Mariji, Gospodovo rojstvo, trije svečeniki in Marijino žalovanje pri apostolih. Na zadnji strani stranskih plošč so slike svete Barbare, svete Doroteje, svete Margarete in svete Katarine. Na predelu oltarja je vidno sveto sorodstvo.

Poleg umetniške vrednosti ima Marienaltar velik pomen tudi za lokalno zgodovino: V tridesetletni vojni je ohranil mestno cerkev pred požigom. Po porazu Švedske v bitki pri Nördlingenu (1634) je general Johann Ludwig Hektor iz Izolani, "poveljnik vseh Hrvatov", plenil po deželah turinških knezov.

16. oktobra (Gallustag) leta 1634 je bil Themar požgan (na isti dan kot Suhl), potem ko so ga oropali Hrvati. Zagorela bi tudi mestna cerkev, vendar je pobožni italijanski častnik ukazal pogasiti ogenj, ko se je približal Marienaltarju.

Nadaljnje rezbarije in umetniški zakladi so: Svetišče apostolov (okoli leta 1500), ki se zaradi izrazitih obrazov apostolov v ljudskem jeziku imenuje "Nasenaltar" (nosni oltar).

Na zadnji strani stranskih plošč je slika Apostelabschied (Veliko poslanstvo). Na severni steni je Wallfahrtsaltar (romarski oltar), na zadnji strani stranske plošče je viden "Hühnchenlegende" (čudež piščanca) iz Santo Domingo de la Calzada (na poti svetega Jakoba).

Na južni steni sta oltar Pietà in gotska Mondsichelmadonna, na koru pa epitaf v renesančnem slogu. Katarine, ki je bila odkrita leta 1934, nato bogato okrašen Schalldeckel (abat-voix ali ozvočenje) prižnice iz leta 1644 in Epistelstuhl (čitalniško mizo) prav tako iz sredine 17. stoletja ter nekaj slik.

Za okna v pevskem prostoru je bilo podarjenih približno 1900 vitražev. Slike prikazujejo svetopisemske prizore: Marljivi ali izgubljeni sin, Kindersegnung (blagoslov otrok, sv. Luka 18, 15-17), Dobri Samarijan. 1972 Zadnja prenova cerkve svetega Bartolomeja je bila leta 1972.

Organ

Prvotno so bile orgle mestne cerkve postavljene leta 1851 ob vzhodni steni cerkvene ladje, ki sta jih izdelala orglarja Johann Michel in Wilhelm Holland (iz Schmiedefelda pri Rennsteigu). Trije orgelski stopi pedalnega oddelka so bili prevzeti od orgel Weise, ki so bile zgrajene leta 1629. Leta 1866 so bile orgle prestavljene v razširjeno drugo matrarijo na zahodu, v letih 1999/2000 pa jih je podjetje Rösel in Hercher zadnjič obnovilo in preuredilo.

Georg Christoph Bach, najstarejši stric Johanna Sebastiana Bacha, je med letoma 1668 in 1684 delal kot kantor v mestni cerkvi in učitelj na latinski šoli v Themarju. Leta 1684 je bil imenovan v Schweinfurt in postal prednik schweinfurtske veje družine Bach.

Stolp

Cerkveni stolp v renesančnem slogu vsebuje tri zvonove. Najstarejši zvon je bil ulit leta 1488, drugi pa leta 1507. Zvon Bartholomäus, ki je bil ulit leta 1520, je moral biti dostavljen leta 1942. Leta 1955 so namesto njega namestili jekleni zvon. V cerkvenem stolpu je do petdesetih let prejšnjega stoletja živela družina stolpnih stražarjev, imenovana Rust. Tam so še vedno na ogled tri sobe njihovega stanovanja in vitel, s katerim so v stanovanje navijali hrano, vodo in premog.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je cerkev svetega Bartolomeja?

O: Cerkev svetega Bartolomeja je župnijska cerkev v mestu Themar v Turingiji. Posvečena je svetemu Bartolomeju in je ena najbogatejših cerkva v zgornji dolini reke Werre.

V: Kdaj je bila cerkev svetega Bartolomeja prvič omenjena?

O: Cerkev svetega Bartolomeja je bila prvič omenjena leta 796.

V: Kdo je dovolil obnovo cerkve?

O: Papež Sikst IV. je dal dovoljenje za obnovo cerkve 14. maja 1484 s posredovanjem grofice Margarete von Henneberg.

V: Kdo je ustanovil današnjo cerkveno stavbo?

O: Chorherr (redovni kanonik) iz premonstratenskega samostana Veßra in minister Themar Antonius König je 3. maja 1488 ustanovil današnjo cerkveno stavbo.

V: V kakšnem slogu je zgrajena cerkev svetega Bartolomeja?

O: Cerkev svetega Bartolomeja je zgrajena v poznogotskem slogu.

V: Kdaj je bila v Themarju uvedena protestantska reformacija?

O: Protestantsko reformacijo je 5. oktobra 1544 v Themarju uvedel grof Ernst von Henneberg.

V: Kakšno okrasje je na stebrih, ki podpirajo matroneje v cerkvi svetega Bartelamija?

O: Na stebrih, ki podpirajo matroneje v cerkvi svetega Bartelamija, so kipi svetnikov in apostolov iz starejših gotskih oltarnih del ter znani verzi iz Svetega pisma.