Vitraž (vitražno steklo): umetnost, tehnike in barve
Vitražno steklo je steklo, ki se obarva z dodajanjem kovinskih soli med izdelavo. Iz obarvanega stekla se izdelujejo vitraži, kjer so majhni koščki stekla razporejeni tako, da tvorijo vzorce ali podobe. Koščke stekla običajno povezujejo svinčeni trakovi (tzv. lead came) ali baker folija (Tiffany tehnika), celoto pa podpira trden okvir.
Za izboljšanje dizajna se pogosto uporabljajo poslikani detajli — na steklo se s posebno barvo naslikajo obrisi, sence in drobni motivi, nato pa se te barve v peči stopijo na steklo (firing). Vitražna poslikava omogoča finost risbe, ki je pri samem rezanju stekla težko dosegljiva. Pogosto se uporabljajo tudi rumeni madeži. Izraz vitraž se tako zajema tako tehniko sestavljanja barvnih koščkov kot tudi postopke barvanja in žganja barv na enem kosu stekla.
Uporaba in slogovne usmeritve
Vitraži so dolgo časa veljali za pomemben element sakralne arhitekture in krščanske umetnosti, kjer so služili kot ilustracija svetopisemske vsebine in kot vir barvne osvetlitve notranjosti. Vendar se motivi ne omejujejo le na religiozne vsebine — vse pogosteje se pojavljajo abstraktne kompozicije, cvetlični, figurativni in arhitekturni motivi v javnih in zasebnih prostorih. Še danes je vitraž priljubljen kot umetniško steklo ter se pogosto uporablja v luksuznih domovih, poslovnih stavbah, izobraževalnih ustanovah in sodobni arhitekturi.
Barvanje stekla: kovinska barvila in njihove barve
Nekatere barve v vitraž dodajajo s kovinskimi solmi med proizvodnjo stekla. Pogoste kovine in njihove značilne barve vključujejo:
- Baker: kovina daje temno rdeče steklo
- Zlato: kovina v majhnih količinah (0,001 %) daje rubinasto rdeče steklo
- Srebro, običajno srebrov nitrat, daje od rdeče do rumene barve
- Kobalt: bleščeče modra
- Manganov dioksid: zelen
- Železov(II) oksid: modro-zelen
- Krom: temno zelen
Barvni ton je odvisen od koncentracije kovine, oksidacijskih razmer v peči in sestave osnovnega stekla. Nekatere barve nastanejo le pri posebnih pogojih žganja, zato so zelo cenjene (npr. rubinasto steklo iz zlata). Poleg kovinskih oksidov se za doseganje posebnih učinkov uporabljajo tudi kombinacije steraliziranih snovi, nanosi kovinskih filmov in površinska obdelava (npr. irizacija).
Tehnike izdelave
Osnovni koraki pri izdelavi tradicionalnega vitraža so:
- izbor in nakup ustreznega obarvanega stekla,
- natančno risanje vzorca in izrezovanje kosov stekla po risbi,
- poslikava detajlov s posebnimi barvami (grisaille, srebrov nitrat ipd.), ki se nato žgejo v peči,
- vstavljanje kosov v svinčene profile (lead cames) ali lepljenje z baker folijo (Tiffany),
- spajanje spojev s spajko, utrjevanje in avtomatizacija konstrukcije z okvirjem,
- hidrofobna in stabilizacijska obdelava spojev (cementiranje) ter po potrebi površinska zaščita in patiniranje kovinskih elementov.
Moderna tehnologija omogoča tudi uporabo varnostnega laminiranega stekla, tretje steklo za izolacijo (izolacijski čevelj), lasersko rezanje in digitalno načrtovanje barvnih profili.
Ohranjanje in varnost
Vitraži so občutljivi na temperaturne spremembe, vlago in kontaminacijo. Konzervacija vključuje čiščenje z nežnimi sredstvi, popravilo zlomljenih kosov, zamenjavo korodiranih svinčenih profilov in utrjevanje konstrukcij. Pri obnavljanju zgodovinskih vitražev strokovnjaki dokumentirajo vsak poseg ter po možnosti ohranjajo prvotne materiale in tehnike.
Ker se pri izdelavi in posodabljanju uporabljajo kovinske soli (včasih toksične, npr. svinec, srebro, kobalt), je pomembno upoštevati varnostne ukrepe: delati v zračenih prostorih, uporabljati osebno varovalno opremo in ustrezno ravnati z odpadki.
Moderna in sodobna raba
V sodobni umetnosti in oblikovanju vitraž presega tradicionalne okvirje: umetniki eksperimentirajo z abstrakcijo, geometrijo, kombinacijo stekla z drugim materialom (kovina, les, beton) in svetlobnimi instalacijami. Primer abstrakcije iz gibanja De Stijl je tudi slika, prenesena v steklo:
· 
Abstrakcija De Stijl Thea van Doesburga, Nizozemska (1917): primer moderne umetnosti v steklu
· 
Plešasti orel, srednja šola Dryden, ZDA. Dinamične figure so v vitražu nenavadne.
Vitraž kot medij ostaja prilagodljiv: uporablja se v restavratorstvu, javni umetnosti, notranjem oblikovanju in kot samostojna umetniška praksa. Kombinacija barve, svetlobe in arhitekture daje temu materialu edinstveno mesto v vizualni kulturi.
Roža v severnem transeptu katedrale v Chartresu. Predstavlja Devico Marijo kot nebeško kraljico, obkroženo s svetopisemskimi kralji in preroki. V oknu so grbi Francije in Kastilje.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je vitraž?
O: Vitražno steklo je vrsta barvnega stekla, ki se proizvaja z dodajanjem kovinskih soli med proizvodnjo. Lahko se nanaša tudi na okna, pri katerih so barve naslikane na steklo in nato v peči stopljene na steklo.
V: Kako se vitraž uporablja?
O: Vitraž se pogosto uporablja v krščanski umetnosti, vendar tudi drugi motivi niso redki. Še danes je priljubljeno in se pogosto imenuje umetniško steklo, pogosto pa se uporablja v luksuznih domovih in poslovnih stavbah.
V: Kateri elementi so dodani vitražnemu steklu za ustvarjanje barve?
O: Za ustvarjanje različnih barv vitraža se dodajajo različni elementi, na primer baker za temno rdečo, zlato za rubinasto rdečo, srebro za različne rdeče do rumene barve, kobalt za bleščeče modro, manganov dioksid za zeleno, železov(II) oksid za modrozeleno in krom za temno zeleno.
V: Kateri primer sodobne umetnosti v vitražu si lahko ogledate?
O: Primer moderne umetnosti v vitražu je abstrakcija De Stijl Thea van Doesburga iz leta 1917.
V: Ali so v vitražih pogosti dinamični liki?
O: Dinamične figure so v vitražih neobičajne, vendar pa obstaja primer, ki je The Bald Eagle na srednji šoli Dryden High School v ZDA.
