Belorepi orel (Haliaeetus leucocephalus) — nacionalna ptica ZDA

Planinski orel je velika ptica. Običajno je visok od 70 do 102 cm, razpon njegovih kril pa je 2,44 metra. Samice orlov so približno 25 odstotkov večje od samcev. Odrasle samice tehtajo 5,8 kilograma, samci pa 4,1 kilograma. Odrasli planinski orel ima rjavo telo, glava in rep pa sta bela. Ima tudi rumene noge z velikimi kremplji in rumen kljukast kljun. Krila samcev in samic so enake barve.

Preden plešasti orli postanejo odrasli, so njihova krila rjava. Do petega leta so njihova krila običajno posuta z belimi pikami. Velikost ptice je odvisna od tega, kje živi. Najmanjše ptice so na Floridi, kjer odrasel samec tehta le približno 2,3 kilograma. Največji planinski orli so na Aljaski, kjer lahko velike samice tehtajo tudi do 7,5 kilograma.

Plešasti orel je v tesnem sorodstvu z vrsto, ki se imenuje planinski orel. Plešasti orel se fizično in duševno razlikuje od zlatega orla. Plešasti orel ima večjo glavo in večji kljun, njegove noge pa nimajo perja.

Ko plešasti orli "kličejo", šibko čivkajo in žvižgajo. Mlade ptice piskajo bolj glasno kot odrasli.

Plešasti orli običajno živijo približno 20 let, če živijo v naravi. Najstarejši včasih živijo tudi 30 let. Če plešasti orli živijo v ujetništvu, na primer v živalskih vrtovih, lahko živijo veliko dlje.

Ta morski orel ima tako splošno kot znanstveno ime po glavi. Plešasti v angleškem imenu izhaja iz besede piebald, kar pomeni "tisti z belo glavo". Znanstveno ime pa izhaja iz besede Haliaeetus, ki v latinščini pomeni "morski orel".

Orel belorepec je bil ena od številnih vrst, ki jih je Carolus Linnaeus v 18. stoletju zapisal v svoji knjigi Systema Naturae. Linneus je bil švedski botanik, zdravnik in zoolog, ki je uvedel sistem binomske nomenklature.

Obstajata dve glavni podvrsti planinskega orla:

• H. l. leucocephalus (poimenoval ga je Linnaeus, 1766) je ena od podvrst. Najdemo jo na jugu Združenih držav Amerike in v Baja Kaliforniji.
• H. l. washingtoniensis (poimenoval ga je Audubon, 1827) je severna podvrsta. Je večja od južne vrste leucocephalus. Najdemo jo na severu ZDA, v Kanadi in na Aljaski. Plešasti orel je zelo podoben evrazijskemu beloglavemu orlu. Obe vrsti imata enako velike bele glave, čeprav ima beloglavi orel bolj bledo barvo perja. Ta par se je verjetno razdelil na dva pri severnem Pacifiku. Beloglavi orel živi v Evraziji, planinski orel pa v Severni Ameriki. Orel belorepec ima ime zato, ker lahko doseže hitrost do (30) kilometrov na uro.

Naravni dom planinskega orla je v večjem delu Severne Amerike, vključno z večjim delom Kanade, celotnimi Združenimi državami Amerike in severno Mehiko.

Največ planinskih orlov živi v bližini morij, rek, velikih jezer, oceanov in drugih velikih krajev z odprto vodo in veliko ribami.

Plešasti orli potrebujejo stara drevesa s trdim lesom za življenje, spanje in gnezda. Radi imajo drevesa z luknjami, ki so varna pred plenilci. Vendar pa višina ali vrsta drevesa nista tako pomembna kot njegova oddaljenost od vodnega telesa. Plešasti orli morajo živeti v bližini vode.

Planinski orel ne mara biti v bližini ljudi. Večinoma ga najdemo v krajih, kjer ni ljudi ali pa jih je zelo malo. Nekaj planinskih orlov pa živi na mestih z drevesi znotraj velikih mest. Živijo lahko tudi v mestnih parkih. Plešasti orli živijo v mestu v Oregonu. Družina planinskih orlov se je pred kratkim preselila v Harlem, ki je kraj sredi mesta New York.

Planinski orel leti zelo hitro. Med drsenjem ali mahanjem s krili lahko doseže hitrost od 56 do 70 kilometrov na uro (35-43 mph). Kadar pa nosi ribe, leti s hitrostjo približno 48 km/h (30 mph). Njegova hitrost potapljanja je 120-160 kilometrov na uro (75-99 mph), čeprav se ne potaplja veliko. Planinski orel je običajno selivec, kar pomeni, da potuje (se seli) med domovi, ki so zelo oddaljeni drug od drugega. V nekaterih krajih se planinski orli ne selijo. Če je na ozemlju planinskega orla v bližini voda, bo tam ostal vse leto. Če pa voda, kjer živi, pozimi zamrzne, se mora seliti na jug ali na obalo, da bi našel nekaj hrane.

Dieta

Planinski orel se prehranjuje predvsem z ribami. Na pacifiškem severozahodu so glavna hrana planinskega orla drstne postrvi in lososi.

Včasih lahko orli pojedo veliko mrhovine, zlasti pozimi. Prav tako lahko pospravljajo trupla do velikosti kitov. Vendar pa orli pojedo več velikih mrtvih rib kot kitov. Včasih jedo tudi ostanke hrane iz kampov ali smetišč. Med sesalci, ki jih jedo, so kunci, zajci, rakunje, pižmovke, bobri in jelenji mladiči. Med pticami, ki jih jedo, so med drugim grlice, race, galebi in gosi. Jedo tudi plazilce, dvoživke in rake (zlasti rake).

Pri lovu na ribe se orel spusti nad vodo in ribo s kremplji iztrga iz vode. Ribo poje tako, da jo drži v enem kremplju, z drugim pa raztrga meso. Orli imajo na prstih posebnosti, imenovane spirikule, ki jim pomagajo, da lažje držijo ribo. Plešasti orli imajo močne kremplje. Videli so jih leteti s 7-kilogramskim mladičem. Včasih, ko je riba pretežka, orla z njo potegne v vodo. Včasih orel priplava nazaj na obalo in preživi, včasih pa se lahko utopi ali umre zaradi podhladitve (stanje, ko se telo tako ohladi, da telesna temperatura pade pod normalno). V drugih primerih plešasti orli kradejo ribe in drugo hrano drugim živalim. Zdravih odraslih planinskih orlov v naravi ne jedo nikjer. Zaradi tega veljajo za eno od zgornjih živali v prehranjevalni verigi.

Razmnoževanje

Plešasti orli postanejo odrasli, ko so stari štiri ali pet let. Ko so dovolj stari za parjenje, se običajno vrnejo na kraj, kjer so se rodili. Menijo, da se plešasti orli parijo za vse življenje. Če pa eden od para umre ali izgine, si drugi izbere novega partnerja. Par, ki po dolgotrajnih poskusih ne more dobiti mladiča, se lahko razide in si poišče nove partnerje. Ko se plešasti orli spogledujejo, se oglašajo in kažejo svoje letalske sposobnosti. Pri tem lahko partnerja poletista visoko, nato pa skleneta kremplje in padeta ter se spet ločita tik pred padcem na tla. Gnezdo planinskega orla je večje kot katero koli drugo gnezdo v Severni Ameriki. To je zato, ker ga vedno znova uporabljajo in vsako leto gnezdu dodajo več, dokler ne postane kmalu veliko kar 4 metre v globino, 2,5 metra v širino in težko 1 tono. Za eno gnezdo na Floridi je bilo ugotovljeno, da je globoko 6,1 metra (20 čevljev), široko 2,9 metra (9,5 čevlja) in težko 3 kratke tone (2,7 tone). Gnezdo je zgrajeno iz vej, običajno na velikih drevesih v bližini vode. Če dreves ni, si planinski orel gnezdo zgradi na tleh. Orli imajo od enega do treh jajc na leto. Samec in samica izmenično inkubirata jajca. Drugi starš bo lovil hrano ali iskal novo, da bi jo dodal v gnezdo. Jajca so dolga približno 73 milimetrov.

Padec in naraščanje prebivalstva

Orel belorepec, ki je bil nekoč zlahka viden na celinskem delu ZDA, je bil zaradi uporabe pesticida DDT tik pred izumrtjem. DDT je pri odraslih pticah uničil kalcij, zato niso mogle odlagati več zdravih jajc. Samice orlov so znesle jajca, ki so bila prešibka, da bi prenesla težo staršev. V začetku 1700. let je bilo število planinskih orlov 300.000-500.000, do 1950. let pa je bilo v Združenih državah Amerike le še 412 gnezdečih parov. Druge stvari, ki so preprečile dobro gnezdenje planinskih orlov, so bile izguba habitata in nezakonit lov na planinske orle. Tudi nafta in svinec sta bila druga pomembna razloga, zaradi katerih so plešasti orli začeli izumirati.

Vrsta je bila v ZDA in Kanadi prvič zaščitena s Pogodbo o selitvenih pticah iz leta 1918. Zakon o zaščiti planinskega orla iz leta 1940 v Združenih državah Amerike je prav tako poskušal ustaviti ubijanje planinskega orla in planinskega orla. Leta 1967 je bil planinski orel ogrožena vrsta, kazni za ljudi, ki so ga ubili, pa so bile vedno višje. Leta 1972 je bil v ZDA prepovedan tudi DDT. V Kanadi so DDT popolnoma prepovedali leta 1989.

Zaradi vsega tega trdega dela se je populacija planinskega orla ponovno začela povečevati. S seznama ogroženih vrst v ZDA je bil uradno umaknjen 12. julija 1995.

Da bi lahko gojili planinske orle v ujetništvu, so morali imeti delavci izkušnje z nego orlov. Plešasti orel lahko ob dobri oskrbi dolgo živi v ujetništvu, vendar se tudi ob najboljši oskrbi ne pari dobro.

Nacionalna ptica Združenih držav Amerike

Planinski orel je nacionalna ptica Združenih držav Amerike. Je na večini pečatov, vključno s pečatom predsednika Združenih držav Amerike. Kontinentalni kongres je 20. junija 1782 oblikoval osnutek za veliki pečat Združenih držav Amerike s planinskim orlom s trinajstimi puščicami in oljčno vejico s trinajstimi listi v krempljih.

Plešasti orel je na obeh državnih pečatih in na hrbtni strani več kovancev (vključno s kovancem za četrt dolarja do leta 1999). Med letoma 1916 in 1945 je bil na zastavi predsednika Združenih držav Amerike orel obrnjen na njegovo levo stran.

Obstaja legenda, da je Benjamin Franklin nekoč namesto planinskega orla za simbol Združenih držav Amerike podprl divjega purana. Vendar ni dokazov, da bi to držalo. Legenda izhaja iz pisma, ki ga je Franklin leta 1784 iz Pariza pisal svoji hčerki. Vendar je to pismo govorilo o društvu Cincinnati in v njem ni bilo ničesar rečeno o planinskem orlu ali divjem puranu.

V kulturi ameriških staroselcev

Orel belorepec je v nekaterih severnoameriških kulturah sveta ptica. Njegovo perje velja za posebno. Indijanci jih pogosto uporabljajo v duhovnih običajih. Orli naj bi bili glasniki med bogovi in ljudmi. Orlovo perje se pogosto uporablja v tradicionalnih izdelkih, zlasti v ventilatorjih. Ljudstvo Lakota, na primer, daje orlovo pero kot simbol časti osebi, ki doseže določeno nalogo. V sodobnem času se lahko podari ob dogodku, kot je na primer zaključek študija. Pri ljudstvu Pawnee so bili orli simboli narave in plodnosti. Tako je zato, ker so njihova gnezda zgrajena visoko nad tlemi in ker zelo pogumno varujejo svoje mladiče. Čokotavci so razložili, da je planinski orel, ki lahko bolj neposredno vidi sonce, simbol miru.

Med plesom sonca, ki ga plešejo številna indijanska plemena, je orel vključen na različne načine. Med plesom se uporablja piščal, narejena iz kosti orlovih kril. Prav tako lahko med plesom zdravilec usmeri svoj vihar, ki je narejen iz orlovih peres, k ljudem, ki potrebujejo zdravljenje. Vejnik se nato dvigne proti nebu, da lahko orel pošlje bogu vse molitve bolnikov.

Vendar pa plemena ameriških domorodcev ne morejo več uporabljati perja plešočega ali zlatega orla za svojo versko ali duhovno uporabo. To je posledica zakona, imenovanega zakon o orlovih peresih. Zakon o orlovih peresih običajno ščiti ameriške domorodce, saj določa številne izjeme od zakonov o divjih živalih, vendar trenutno še ne dovoljuje, da bi jih ameriška domorodna plemena lahko uporabljala. To je razjezilo indijanske skupine, saj so vztrajale, da jim to preprečuje možnost svobodne uporabe njihove vere.