Zevsov kip v grški Olimpiji je okoli leta 432–435 pred našim štetjem zasnoval in nadzoroval Fidias. Kot kultna podoba boga Zevsa je stal v osrednjem svetišču, v Zevsovem templju, kjer je bil predmet čaščenja med olimpijskimi igrami in drugimi verskimi praznovanji.
Opis in velikost
Kip je bil sedeča figura Zevsa na prestolu; z osnovo je bil ocenjen kot sedemkrat večji od življenjske velikosti — približno 12,40 metra visok (različni viri navajajo malo različne mere, ker neposrednih ostankov ni). Fidias je uporabljal tehniko kombiniranja materialov, pri čemer so bile obraz, roke in noge izdelane iz slonovine, oblačilo, sandali, brada in lasje iz zlata, na glavi je bil srebrn oljčni venec. Tron je bogato okrašen z zlato, bronom, ebenovino, slonovino in dragulji ter vrezanimi prizori iz grške mitologije.
Tehnika in izdelava
Fidias je delal po metodi, ki jo sodobni zgodovinarji imenujejo chryselephantine — kombinacija zlata (chrysos) in slonovine (elephas) nameščenih na leseno konstrukcijo. Goldne plošče so bile pritrjene na okvir, slonovinaste plošče pa so tvorile vidne kožne površine. Takšna tehnika je omogočala vrhunski sijaj in kontrast materialov ter blišče, primeren za kultno podobo največjega boga v grškem panteonu.
Vloga in pomen
Kip ni bil le umetniško delo, temveč tudi verski predmet in simbol svetosti kraja. V antičnih opisih, zlasti pri Pausaniju, je Zevs prikazan kot umirjen in blago-naravnan — ne kot divja sila, temveč kot mogočen, a prijazen sodnik bogov in ljudi. Fidias, ki je imel v Olimpiji svojo delavnico, je bil verjetno povezan s tempeljskim kultom vse do konca svojega življenja.
Zgodovina in usoda
Rimski cesar Kaligula naj bi bil tako očaran nad kipa, da je načrtoval, da ga prepelje v Rim in mu nadomesti glavo s svojo podobo. Kip se ni ohranil do današnjih dni. Natančna usoda je negotova: po eni izmed razširjenih razlag so ga okoli leta 393 premestili v Konstantinopel, kjer naj bi bil pozneje uničen v velikem požaru okoli leta 475. Zaradi pomanjkanja arheoloških ostankov so mnoge podrobnosti znane le iz pisnih opisov in kasnejših rekonstrukcij.
Umetniška vrednost in dediščina
Kip Zevsa v Olimpiji je bil uvrščen med sedem čudes sveta zaradi izredne velikosti, bogastva materialov in izjemne umetniške izvedbe. Bil je vzor monumentalne grške kiparske umetnosti in je vplival na kasnejše predstave o božanstvih v zahodni umetnostni tradiciji. Danes poznamo podobo predvsem iz opisov starih piscev, arheoloških najdb templja v Olimpiji in sodobnih rekonstrukcij, ki skušajo poustvariti prvotni vtis tega izgubljenega mojstrovine.
Opombe: Ker izvirnega kipa ni več, ostajajo nekatere podrobnosti predmet zgodovinskih razprav — natančna višina, točna kronologija premestitve in način uničenja niso dokončno potrjeni. Kljub temu ostaja Zevsov kip eden najbolj slavných primerov grške religiozne umetnosti.
