Zevsov tempelj v Olimpiji, Grčija – definicija, zgodovina in arhitektura
Zevsov tempelj v Olimpiji, Grčija — dorski ruševinski kompleks, zgodovina in arhitektura, Fidijev kip, antične olimpijske igre, skulpture, meritve in arheološke najdbe
Zevsov tempelj je dorski tempelj v svetišču v Olimpiji v Grčiji. Olimpija je bila prizorišče antičnih olimpijskih iger. Tempelj je danes razvalina, a je bil v antiki posvečen Zevsu, glavnemu bogu starih Grkov, in je veljal za najpomembnejšo in najbolj impresivno zgradbo v Olimpiji.
Gradnja in materiali
Tempelj je bil zgrajen med letoma 470 in 456 pred našim štetjem v zgodnjem klasičnem obdobju. Glavni uporabljeni material je bil lokalni apnenec, ki so ga pogosto prekrili z belo mavčno oblogo, medtem ko so strešniki, hirzule in številni kipi so bili izdelani iz marmorja. Zunanje mere templja so 64,12 metra dolžine in 27,66 metra širine; višina je znašala 20,25 metra. Tempelj je imel šest stebrov na kratkih stranicah (hexastil) in trinajst stebrov na dolgih stranicah; višina vsakega stebra je bila 10,45 metra.
Arhitekturna zasnova
Gre za tipični dorski peripteralni tempelj: obkrožen z enojnim stebrom (peristilom), s prostorno notranjo celico (naos), kamor je bila umeščena kultna podoba. Strešni del je bil poudarjen s pedimenti na obeh koncih; friza je vsebovala triglife in metope. Metope ter pedimenti so bili bogato izrezljani in so pripovedovali mite in herojskе zgodbe.
Ikonografija in kiparska dekoracija
Skulpture na vzhodni frontoni prikazujejo zgodbo o Pelopsu in Hipodameji — mit o silovitem tekmovanju in poroki, povezan z začetki dirk z vozovi. Skulpture na zahodni frontoni upodabljajo boj kentavrov in Lapitov (kentavri proti Lapitom), motiv, ki je pogosto interpretiran kot simbolni spopad med barbarstvom in civilizacijo. V frizi so bile upodobljene prizore, med drugim tudi prizori, povezani z Heraklovo mitologijo in njegovimi opravki.
Kultna podoba Fidija
V središču naosa je nekoč stal monumentalni kip Zevsa, delo velikega kiparja Fidija (kip Zevsa), izdelan v tehniki chryselephantine (zlato in slonovina). Ta kip je bil uvrščen med eno od sedmih čudes antičnega sveta. Usoda kipa ni dokončno znana: morda so ga prenesli v Konstantinopel, kjer je bil verjetno uničen v velikem požaru leta 475 našega štetja; po drugi različici naj bi bil uničen v požaru v Olimpiji po ukazu cesarja Teodozija II. ali zaradi drugega poznejšega dogodka. Ostanki Fidijevega ateljeja so bili v Olimpiji arheološko odkrite leta 1954.
Funkcija okoliških podstavkov in kultni obredi
Okoli templja so razporejeni številni podstavki, na katerih so stali kipi bogov, junakov in kiparske predstave v čast olimpijskim zmagovalcem. Te daritve so pogosto posvetile posamezne osebe ali celinska mesta. Na zahodni strani templja je stala sveta oljka, iz katere so rezali olimpijske vence — simbol zmage in miru. Med poznim antičnim obdobjem so se verske in politične spremembe odrazile tudi na usodi templja: cesar Teodozij II. je leta 426 našega štetja izdal ukaze, ki so pomenili konec paganih kultov, tempelj pa je bil kasneje poškodovan ali zanemarjen; potresi so prav tako močno prispevali k njegovemu uničenju (leta 522 in 551).
Arheološka odkritja in ohranjenost
Danes ostajajo temeljni zidovi, deli stebrov, fragmenti kipi in klesarske dekoracije, ki pričajo o nekdanji veličini. Velik del kipov in reliefnih odlomkov je shranjen v Arheološkem muzeju v Olimpiji ter v drugih muzejih, kjer so predmeti preučeni in konzervirani. Arheološki izkopi so omogočili tudi odkritje delavnice Fidija in številnih votivnih napisov ter plošč.
Pomen in dediščina
Tempelj Zevsa v Olimpiji ni pomemben le kot arhitekturna mojstrovina zgodnjega klasičnega obdobja, temveč tudi kot osrednji verski in družbeni prostor, povezan z razvojem olimpijskih iger ter grško umetnostjo in religijo. Svetišče Olimpije je danes zaščiteno kot pomembna arheološka cona in spada med svetovno kulturno dediščino.
Obisk in varstvo
Ruševine templja so dostopne obiskovalcem v okviru arheološkega parka v Olimpiji. Konzervatorska dela in raziskave potekajo tudi danes, da bi ohranili preostale strukture in čim bolj obogatile naše razumevanje gradnje, kiparstva in verskih praks, povezanih s templjem.
Zevsov tempelj v ruševinah
Bralni seznam
- Miller, Stephen G (2004), Ancient Greek Athletics, New Haven: Yale University Press, str. 90-91.
- Photinos, Spiros (1982), Olympia, Olympic Publications, Atene: Pan. & Theo. Agridiotis, str. 37
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Zevsov tempelj?
O: Zevsov tempelj je dorski tempelj v svetišču v grški Olimpiji. Posvečen je bil Zevsu, glavnemu bogu starih Grkov, in je bil pomembna in impresivna zgradba v Olimpiji.
V: Kdaj je bil zgrajen?
O: Zevsov tempelj je bil zgrajen med letoma 470 in 456 pred našim štetjem.
V: Kateri materiali so bili uporabljeni za njegovo gradnjo?
O: Glavni material za gradnjo templja je bil lokalni apnenec, strešniki, gargulje in kipi pa so bili izdelani iz marmorja.
V: Kako velik je bil tempelj?
O: Zevsov tempelj je meril 64,12 metra krat 27,66 metra in je bil visok 20,25 metra, na vsakem koncu je imel šest stebrov, na obeh straneh pa trinajst stebrov, pri čemer je bil vsak steber visok 10,45 metra.
V: Katere zgodbe so bile upodobljene na njegovih skulpturah?
O: Skulpture na vzhodnem podnožju so prikazovale zgodbo o Pelopsu in Hipodameji, ki govori o prvih dirkah z vozovi, medtem ko so skulpture na zahodnem podnožju prikazovale zgodbo o kentavrih in Lapitih, ki so simbolizirali barbarstvo proti civilizaciji.
V: Kaj se je zgodilo s Fidijevim Zevsovim kipom, ki je nekoč stal v tem templju?
O: Usoda Fidijevega Zevsovega kipa ni znana, vendar so ga morda odnesli v Konstantinopel, kjer je bil verjetno uničen leta 475 n. št. ali uničen leta 426 n. št., ko je cesar Teodozij II. ukazal, naj ta tempelj požgejo do tal, ker so ga potresi ponovno uničili 522 n. št. oziroma 551 n. št. po tem
Iskati