Bitka pri Filipih (42 pr. n. št.) — bitka med Antonijem, Oktavijanom in Brutom
Bitka pri Filipih (42 pr. n. št.): odločilna spopada Antonija in Oktavijana proti Brutu in Kasiju — vrhunec rimske državljanske vojne, ki je odločila usodo republike.
Bitka pri Filipih je bila odločilna bitka v vojnah drugega triumvirata med silami Marka Antonija in Oktavijana (triumvirata) proti silam morilcev Julija Cezarja Bruta in Kasija leta 42 pr. n. št. pri Filipih v rimski provinci Makedoniji. Drugi triumvirat je sprožil vojno zoper morilce Cezarja (t. i. liberatorje), ker je želel maščevati umor in ponovno utrditi oblast nad republiko.
Ozadje
Po atentatu na Julija Cezarja (44 pr. n. št.) sta se Brutus in Kasij umaknila na vzhod, zbrala podporo v provincah in sestavila vojsko. Oktavijan je izkoristil svoj položaj kot Cezarjev dedič in pridobil podporo Antonia; skupaj s Lepidom sta oblikovala drugi triumvirat, razglasila proskribcije in začela kampanjo proti liberatorjem. Končni spopad je izbruhnil pri Filipih, kjer sta se nasprotnika srečala na ravnini v bližini starodavnega mesta.
Sestava sil
Obe strani sta imeli več tisoč vojakov, predvsem legijske enote s spremljajočimi enotami lažje pehote in jahalnega konjeništva. Obe strani sta bili vodeni s strani izkušenih poveljnikov: na strani triumvirata sta bila Marko Antonij in Oktavijan, med liberatorji pa sta bila vodstvena figura Bruta in Kasij. Natančne številke sil so predmet razprav zgodovinarjev, a bitka je potekala kot konflikt med večimi legijami na obeh straneh.
Potek bitke
Bitka pri Filipih je vključevala dva ločena spopada na ravnini zahodno od mesta:
- Prvi spopad (prvi teden oktobra): Napetosti so privedle do dveh skoraj sočasnih spopadov. Brut je uspel porinuti nazaj sile Oktavijana in celo vdreti v tabor njegovih legij; na drugem delu bojišča je Antonij uspešno napadel položaje Kasija. Med bitko so se pojavila napačna poročila in zmeda - Kasij je prejel lažno vest, da je brutova stran poražena, in je na podlagi tega storil samomor. S tem so liberatorji izgubili enega svojih glavnih poveljnikov in morali združiti preostale enote pod Brutovo vodstvom.
- Drugi spopad (23. oktobra): Po prvem boju so se strani umaknile v svoje tabore, s plenom in zavarovanimi položaji. V drugem spopadu so sile triumvirata, predvsem pod vodstvom Antonija, dosegle odločilno zmago. Brut je po porazu naposled storil samomor, s čimer je propadla organizirana vojaška odpornost komite liberatorjev.
Posledice in pomen
Bitka pri Filipih je pomenila konec odprtega odpora morilcev Cezarja in omogočila drugim triumvirjem, da ponovno vzpostavijo nadzor nad večino ozemlja nekdanje Rimske republike. Po bitki so triumvirji razdelili provincialne uprave, nagradili veterane in utrdili svojo moč z nadaljnjimi političnimi ukrepi in proskribcijami.
Za Marka Antonija je bila bitka vrhunec vojaške slave: postal je eden najmočnejših mož v Rimu in glavni sopartnik v novonastalem preuredtvu oblasti. Vendar pa je ta zmagoslavna faza odprla poti tudi k kasnejšim trenjem med Antonijem in Oktavijanom, ki sta se po nekaj letih sprla zaradi oblasti in vpliva. To nasprotovanje je vodilo do končne obračuna leta 31 pr. n. št. pri Actiu, kjer je Oktavijan premagal Antonija in Kleopatro, kasneje pa je Oktavijan zaokrožil svojo oblast kot prvi rimski cesar Augustus.
V zgodovinskem spominu
Bitka pri Filipih se v antičnih virih pojavlja kot prelomnica med obdobjem republikanske državnopravne ureditve in vzponom enovlade, ki je končno privedla do cesarstva. Poleg vojaškega pomena ima bitka tudi močan simbolni pomen: konec upanja za obnovo stare republike in začetek novega obdobja v rimski zgodovini.
Čeprav so podrobnosti (še posebej točni številčni podatki o enotah in datacijah) predmet historične razprave, ostaja ključna ugotovitev jasna: bitka pri Filipih je odločilno zaznamovala potek rimske zgodovine v 1. stoletju pr. n. št.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila bitka pri Filipih?
O: Bitka pri Filipih je bila zadnja bitka v vojnah drugega triumvirata med silami Marka Antonija in Oktavijana proti silam morilcev Julija Cezarja Bruta in Kasija leta 42 pred našim štetjem pri Filipih v rimski provinci Makedoniji.
V: Zakaj je drugi triumvirat napovedal državljansko vojno?
O: Drugi triumvirat je napovedal državljansko vojno, da bi se maščeval za umor Julija Cezarja.
V: Kje je potekala bitka?
O: Bitka je potekala v Filipih v rimski provinci Makedoniji.
V: Kdo je sodeloval v prvem spopadu?
O: V prvem spopadu se je Brut spopadel z Oktavijanom, Antonijeve sile pa s Kassijevimi.
V: Kdo je zmagal v prvem spopadu?
O: Najprej je Brut odrinil Oktavijana in vstopil v tabor njegove vojske. Na jugu pa je Antonij premagal Kasija, ki je storil samomor, potem ko je slišal lažno poročilo, da je tudi Brut propadel, zato je bil prvi spopad neodločen.
V: Kdo je po Kasijevem samomoru ostal brez najboljšega poveljnika?
O: Liberatore so po Kassijevem samomoru prikrajšali za najboljšega poveljnika.
V: Kdo je zmagal v drugem spopadu?
O: V drugem spopadu 23. oktobra je bilo Brutovih sil konec, on pa je storil samomor, tako da je triumvirat prevzel nadzor nad Rimsko republiko.
Iskati