Bitka pri Readingu (871): spopad Vikingov in Wessexa

Bitka pri Readingu (871) — spopad Vikingov in Wessexa: vikinški tabor, poraz Saksov, smrt Aethelwulfa in zgodnji pisni dokaz obstoja mesta Reading.

Bitka pri Readingu je bila leta 871 v Readingu. Bila je ena od številnih bitk med vpadajočimi Vikingi in anglosaksonskimi prebivalci Wessexa. Vikinško (imenovano tudi dansko) vojsko sta vodila Bagsecg in Halfdan Ragnarsson. To je bila velika združena vojska. Vikinška vojska je poskušala osvojiti Wessex. Vojsko Wessexa sta vodila kralj Athelred Wessexski in njegov brat Alfred. Bitka in kampanja, katere del je bila, sta opisani v anglosaški kroniki. To poročilo je najzgodnejši znani pisni zapis o obstoju mesta Reading. Vikingi so v Readingu ustanovili tabor. Tabor je imel več naravnih obrambnih objektov. Na dveh straneh sta ga varovali reki Temza in Kennet, na zahodni strani pa nasip. Tri dni po prihodu se je skupina Dancev odpravila proti bližnjemu Englefieldu. Tam so naleteli na zahodnosaksonsko vojsko pod poveljstvom ealdormana Athelwulfa. V bitki pri Englefieldu je bilo veliko Dancev ubitih, preostali pa so bili pregnani nazaj v Reading. Štiri dni pozneje se je Athelwulfu pridružila glavna zahodnosaksonska vojska, ki sta jo vodila kralj Athelred in njegov brat Alfred. Celotna saška vojska je krenila na Reading. V bitki, ki je sledila, so Vikingi premagali vojsko Wessexa in jo pregnali nazaj. V boju je bil ubit ealdorman Aethelwulf.

Zgodovinski kontekst

Bitka pri Readingu je potekala v okviru širše invazije znane kot Velika heathenska vojska (angl. Great Heathen Army), ko so se škandinavski vojaki v drugi polovici 9. stoletja širili po Angliji. Namen Vikingov ni bil le plenjenje, ampak tudi zasedbe in trajno naseljevanje. Wessex je bil eden redkih anglosaksonskih kraljestev, ki so mu vojaki včasih uspeli uspešno nasprotovati.

Potek dogodkov in vojaška situacija

Po vdorih so Vikingi pozimi vzpostavili tabor pri Readingu, izkoristivši reki Temza in Kennet ter naravne nasipe kot obrambo. Del njihove sile je odšel iskat srečo v bližnjih spopadih, kar je povzročilo serijo manjših bitk v okolici. Najprej se je dogajal spopad pri Englefieldu, kjer so zahodnosaksonski silam uspeli zadati hud udarec manjšemu delu Vikingov. Glavna bitka pri Readingu je sledila nekaj dni kasneje, ko so se zbrale vse strani.

Anglosaška kronika kot primarni sodobni vir daje priostre in kratke zapise dogodkov; natančne številke in taktike niso ohranjene, zato sodobni zgodovinarji izvirajo iz omejenih virov in arheoloških najdb. V bitki pri Readingu so Vikingi uspelipremagati zahodnosaksonske sile in odbiti napad, medtem ko je bil med branilci ubit vpliven poveljnik, ealdorman Athelwulf (imenovan tudi Aethelwulf v nekaterih virih).

Posledice in pomen

• Taktične posledice: Zmaga Vikingov ob Readingu jim je omogočila, da so obdržali svoj tabor in nadaljevali s kampanjo v Wessexu. V naslednjih tednih sta sledili še druge pomembne bitke (npr. Ashdown, Basing in Meretun), v katerih sta si strani izmenjavali zmage.
• Politične posledice: Bitka je bila del dogodkov, ki so pripeljali do smrti kralja Athelreda še istega leta in kasnejšega prihoda Alfreda na prestol. Alfredove poznejše reforme in vojaške prilagoditve so bile deloma odziv na izzive, ki jih je predstavljala vikinška grožnja.
• Dolgotrajni pomen: Dogodki leta 871 so prispevali k oblikovanju meja in moči v poznoanglosaksonsko obdobje ter so del zgodbe o nastanku t. i. Danelaw (področja pod vladavino Vikingov) v delih Anglije.
• Urbanistični pomen: Zapis v anglosaški kroniki je najzgodnejši znani pisni dokaz o obstoju mesta Reading, kar daje bitki dodatno zgodovinsko vrednost za lokalno zgodovino.

Viri in raziskave

Glavni zgodovinski vir za dogodke iz leta 871 je anglosaška kronika, ki ponuja kratke zapise bitk in premikov vojsk. Zaradi skromnosti podatkov iz kronike številni detajli ostajajo predmet interpretacij in zgodovinskih razprav. Arheološke raziskave v okolici Readinga in študije krajinske arheologije so potrdile prisotnost skandinavskih taborov in posredne sledi vikinške prisotnosti, čeprav neposrednih masovnih grobišč ali ostankov konkretnih bitk ni vedno enostavno identificirati.

Kaj je znano in kaj ni

Znano je, da so se leta 871 vinarji Vikingi in vojaki Wessexa spopadli v več zaporednih bitkah z izmeničnimi uspehi. Manj jasno je točno število bojujočih, podrobna taktika in natančen potek bitke pri Readingu — zato zgodovinarji kombinirajo pisne vire, arheologijo in primerjave z drugimi viri iz obdobja, da sestavijo najbolj verodostojen opis dogodkov.

Sklep: Bitka pri Readingu je pomemben dogodek v zgodovini zgodnjega srednjega veka Anglije: ilustrira intenzivnost vikinških pohodov, odpornost zahodnosaksonskih sil in je zgodovinsko pomembna za zgodovino mesta Reading ter za širši razvoj anglosaksonske in vikinške prisotnosti v Britaniji.

Vprašanja in odgovori

V: Kdaj se je odvijala bitka pri Readingu?

V: Kdo sta bili vojski, ki sta sodelovali v bitki pri Readingu?

V: Kdo je vodil vikinško vojsko v bitki pri Readingu?

V: Kdo je v bitki pri Readingu vodil vojsko Wessexa?

V: Kaj je anglosaška kronika?

V: Kako je imel vikinški tabor v Readingu naravno obrambo?

V: Ali so Vikingi v bitki pri Readingu zmagali ali izgubili?

Išči po črki