Prisega na teniškem igrišču (1789) — pomen v Francoski revoluciji
Prisega je bila zaveza, ki jo je 20. junija 1789 na teniškem igrišču v bližini palače Versailles podpisalo 576 od 577 članov tretjega stanu in nekaj članov prvega stanu.
Dvorana generalnih estatov je bila po naključju zaklenjena, vendar je tretji stan menil, da gre za poseg v njegove pravice, in je bil zelo jezen na kralja. Stali so na bližnjem pokritem teniškem igrišču. Prisegli so, da se ne bodo premaknili, dokler "glas naroda ne bo slišan" in dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve. Pridružili so jim plemiči in duhovščina.
Glasovanje je vedno potekalo po razredih in običajno so duhovščina in plemstvo glasovali za vse, kar je želel kralj, zato glas srednjega razreda ni bil pomemben. Srednji razred je trdil, da bi moralo biti glasovanje "by poll" in ne po vrstnem redu, saj so imeli več predstavnikov kot prva dva sloja skupaj. Želeli so tudi, da bi se generalni stavi sestali kot eno telo, tako da bi se glasovalo po glasovanju in ne po razredih.
Teden dni pozneje se je kralj strinjal in generalni državni zbor se je sestal kot "narodna skupščina".
Pogoji in potek dogodka
Prisega na teniškem igrišču (francosko Le Serment du Jeu de Paume) se je zgodila v kontekstu velike politične in gospodarske krize v Franciji: državni dolg, neuspešne finančne reforme in naraščajoče nezadovoljstvo tretjega stanu (mestni srednji razred, kmetje in meščani). Tretji stan se je 17. junija 1789 izrekel za narodno skupščino (Assemblée nationale), kar je bil neposreden izziv absolutni oblasti kralja. Ko so 20. junija naleteli na zapahnjena vrata dvorane, so se zbrali v bližnjem pokritem teniškem igrišču v Versaillesu in tam dali prisego, da se ne bodo razšli, dokler Francija ne bo dobila ustave.
Voditelji in podpisniki
Prisego so vodili izvoljeni predstavniki tretjega stanu; med vodilnimi osebnostmi tega časa sta bila Jean-Sylvain Bailly, ki je predsedoval zasedanju, in Emmanuel-Joseph Sieyès, ki je močno zagovarjal politično vlogo tretjega stanu. Skupaj je prisego podpisalo skoraj vseh 577 izvoljenih predstavnikov tretjega stanu (576 od 577), kasneje pa so se jim pridružili tudi nekateri predstavniki plemstva in duhovščine.
Pomen in posledice
Prisega na teniškem igrišču je imela večplastni pomen:
- Simbolična prelomnica: Dogodek je postal simbol kolektivne odločenosti predstavnikov ljudstva, da zahtevajo politično zastopanost in ustavno omejitev monarhije.
- Legitimacija Narodne skupščine: Prisega je utrdila položaj Narodne skupščine kot organa, ki zastopa voljo naroda, kar je oslabilo absolutno oblast kralja Ludvika XVI.
- Spodbudila je širše gibanje: Dogodek je povečal politično napetost in prispeval k radikalizaciji javnega mnenja, kar je pripeljalo do vznemirjenj—vrhunec je bil vzel 14. julija 1789 z vdorom v Bastiljo.
- Ustvarjanje temeljev za ustavo: Prisega je usmerila delo k pripravi prve francoske ustave in do septembra 1791 pripeljala do sprejetja ustave, pa tudi do kasnejših pomembnih reform, kot so odprava fevdalnih privilegijev in sprejetje Declaration des droits de l'homme et du citoyen.
Zapustna zapuščina
Prisega na teniškem igrišču ostaja v zgodovini kot klasičen primer trenutka, ko se skupina izvoljenih predstavnikov odloči prevzeti politično avtoriteto v imenu naroda. V historiografiji jo pogosto navajajo kot enega od ključnih dogodkov, ki so sprožili Francosko revolucijo in preuredili razumevanje suverenosti — iz osebne oblasti monarha k suverenosti ljudstva.
Za lažje razumevanje: osnovni problem so bile volilne in glasovalne prakse (glasovanje po razredih nasproti glasovanju po posameznih glasovih), upor tretjega stanu pa je bil tako zahteva po dejanski politični moči sorazmerni z zastopanostjo. Prisega na teniškem igrišču je bila zato tako taktično kot simbolno pomembna točka tega preloma.
Skica Jacquesa-Louisa Davida o prisegi na teniškem igrišču. David je pozneje postal poslanec v Nacionalni konvenciji leta 1792
Podpisi
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je podpisal zaobljubo, znano kot "prisega"?
O: Obljubo je podpisalo 576 članov francoskega tretjega stanu in nekaj članov prvega stanu.
V: Kdaj je bila "prisega" podpisana?
O: Prisega je bila podpisana 20. junija 1789.
V: Kje je bila prisega podpisana?
O: Prisega je bila podpisana na pokritem teniškem igrišču v bližini palače Versailles.
V: Zakaj je tretji stan slovesno prisegel, da se ne bo premaknil?
O: Tretji stan se je slovesno zaobljubil, da se ne bo preselil, dokler "ne bo slišan glas države" in dokler ne bodo izpolnjene njegove zahteve.
V: Zakaj so bili pripadniki tretjega stanu jezni na kralja?
O: Tretji stan je bil jezen na kralja, ker je bila sejna dvorana generalnih estatov pomotoma zaklenjena, kar so videli kot poseg v svoje pravice.
V: Za kaj se je srednji sloj zavzemal pri glasovanju?
O: Srednji sloj se je zavzemal za to, da bi se glasovalo "po volitvah" in ne po razredih, saj so imeli več predstavnikov kot prva dva sloja skupaj.
V: Kaj se je zgodilo teden dni po podpisu prisege?
Teden dni pozneje je kralj ugodil zahtevam srednjega razreda in generalni stavi so se sestali kot "narodna skupščina".
