Vijolična barva je ameriški dramski film iz leta 1985, ki so ga producirali Steven Spielberg, Kathleen Kennedy, Quincy Jones in Frank Marshall. Film je režiral Spielberg. Film Barva vijolične temelji na romanu The Color Purple Alice Walker, ki je bil nagrajen s Pulitzerjevo nagrado.

Film pripoveduje o afroameriškem dekletu Celie v Georgii med letoma 1909 in 1937. Prikazuje težave, s katerimi so se afroameriške ženske soočale v začetku 20. stoletja, vključno z revščino, rasizmom in seksizmom. Celie se spremeni, ko s pomočjo dveh močnih prijateljic najde svojo lastno vrednost.

Film je eden od le dveh Spielbergovih filmov, za katera glasbe ni ustvaril John Williams.

Zgodba

Dogajanje spremlja življenje Celie od njenega otroštva do odraslosti. Po zlorabah in prisilnem poročanju se njena identiteta zdi zdrobljena, vendar skozi leta odnosi z drugimi ženskami, predvsem z Shug Avery in Ninett, ter prejemanje pisem iz preteklosti in sedanjosti preoblikujejo Celijino samospoštovanje. Film poudarja proces osebnega osvobajanja in iskanja ustvarjalne ter čustvene avtonomije v času, ko so možnosti za afroameriške ženske močno omejene.

Igralska zasedba

V glavnih vlogah so nastopili igralci, ki so s svojimi upodobitvami prejeli veliko pozornosti:

  • Whoopi Goldberg kot Celie — vloga je bila prebojna za Goldbergovo in prinesla široko medijsko pozornost.
  • Danny Glover kot Albert (znan tudi kot "Mister").
  • Oprah Winfrey kot Sofia — za ta prizor je Winfrey prejela hvalnice kritikov in zanimanje javnosti.
  • Margaret Avery kot Shug Avery — lik, ki pomembno vpliva na Celijino osebno preobrazbo.

Produkcija in glasba

Scenarij za film je priredil Menno Meyjes na osnovi romana Alice Walker. Za kinematografijo je poskrbel Allen Daviau, montažo pa je opravil Michael Kahn, dolgoletni sodelavec Spielberga. Glasbo je produciral in delno oblikoval Quincy Jones, kar filmu daje močne vplive bluza, gospela in drugih tradicionalnih glasbenih idiomov, pomembnih za čas in okolje dogajanja. Film je tako eden od redkih Spielbergovih filmov, pri katerih glasbo ni ustvaril John Williams.

Prejemi in nagrade

Film je ob izidu prejel mešane do pozitivne ocene kritik, pri čemer so kritiki izpostavili predvsem igralske dosežke in čustveno moč zgodbe. V času izida je bil hvaljen za upodobitev težkih tem, kot so družinsko nasilje, rasna diskriminacija in vztrajnost žensk. Film je bil tudi nominiran za več prestižnih nagrad, vključno z nominacijami za nagrade Akademije (Oscar) v pomembnih kategorijah, a v letu izida ni prejel oskarjev.

Teme in pomen

Glavne teme filma vključujejo vztrajnost v obračunu z nasiljem, pomen solidarnosti med ženskami, iskanje identitete in duhovno ter čustveno okrevanje. Zaradi močne obravnave teh tem je film pomemben prispevek k ameriški kinematografiji, zlasti pri prikazu izkušenj afroameriških žensk v prvi polovici 20. stoletja.

Dediščina

Roman in filmska priredba sta imela velik kulturni vpliv: pripovedi so spodbudile nadaljnje pogovore o rasizmu, seksizmu in družbeni neenakosti ter privedle do odrskih priredb in drugih adaptacij zgodbe. Film ostaja pogosto citiran kot pomembno delo, ki je odprlo poti za številne tematske in igralske kariere.