Tripsi (Thysanoptera) – opis, ekologija in škodljivost na rastlinah

Tripsi (Thysanoptera): podroben opis, ekologija in škodljivost na rastlinah — prepoznajte vrste, simptome in učinkovite ukrepe ter zaščitite pridelke.

Tripsi spadajo v red žuželk Thysanoptera. To so drobne, vitke žuželke z značilno obrobljenimi (pernatimi) krili in nepravilno simetričnimi žvečilno-sesalnimi ustnimi organi, ki jim omogočajo prebodelo-sesalni način prehranjevanja.

Druga pogosta imena za te žuželke v slovenskem jeziku so gromovniki, nevihtne muhe ali preprosto tripsi. Znanstveno ime reda Thysanoptera izhaja iz grškega thysanos (rob) in pteron (krilo) — kar opisuje drobne dlačice na robovih kril.

Opis in prepoznavanje

Tripsi so zelo majhni – navadno dolgi 1–2 mm v zmernem podnebju, v nekaterih tropskih vrstah pa lahko odrasli dosežejo do okoli 14 mm. Imajo podolgovato telo, dva para ozkih kril z vzdolžnimi dlačicami (fringed wings) ali pa so pri nekaterih vrstah krila zmanjšana oziroma odsotna. Njihova ustna aparatura je prilagojena na prebodelo in posesavanje celične vsebine rastlin ali manjših členonožcev; značilna je asimetrija — leva mandibla je pogosto razvita, desna pa močno zmanjšana.

Razširjenost in število vrst

Na svetu poznamo več kot 6.000 vrst tripsov; v Evropi jih živi več kot 300, v Veliki Britaniji približno 150. Vzorec velikosti vrst je odvisen od podnebja in biotopa; na Britanskem otočju so običajno manjši (1–2 mm).

Življenjski cikel in ekologija

• Tripsi imajo zapleten življenjski cikel, ki vključuje več ličink (navadno dve hranilni stadiji), sledita pa jim en ali dva stadija nehranilne preobrazbe (prepupa in pupa), preden se razvije odrasel (imago). Ta razvojna shema je nekje vmes med nepopolno in popolno preobrazbo.
• Razvojna hitrost je močno odvisna od temperature in hrane; pri ugodnih pogojih se lahko iz jajčec do odraslih razvijejo v nekaj tednih, zaradi česar so tripsi sposobni hitrega razmnoževanja in izbruhov.
• Razmnoževanje je pri nekaterih vrstah tudi partenogenetsko (neoplojena jajčeca proizvedejo same samčke ali samice), mnoge vrste so haplodiploidne.
• Habitat: večina vrst živi na listih, cvetovih ali v socvetjih rastlin, nekatere vrste pa živijo v koruznih deblih, pod lubjem ali v tleh okoli rastlin.

Prehrana in škodljivost na rastlinah

Tripsi se hranijo tako, da s šilastimi ustnimi deli prebodejo zunanjo plast rastlinskih celic in posesajo celično tekočino. Posledice njihovega hranjenja so:

• Srebraste ali bronaste lise in drobno pikčasto poškodovanje (stippling) na listih zaradi izpraznjenih celic.
• Deformacije listov, gubo in zvijanje ter poslabšana rast mladih poganjkov in cvetov.
• Poškodbe cvetov in plodov — cvetni listi lahko porumenijo, cvetenje je zmanjšano, plodovi pa lahko dobijo brazgotine in izkrivljanja, kar znižuje tržno vrednost pridelka.
• Prenos virusov — tripsi so znani vektorji virusov, zlasti rodu Tospovirus (npr. Tomato spotted wilt virus, TSWV) in drugih virusov, kar lahko povzroči hude izgube na vrtninah, solati, paradižniku, krompirju, tobaka in številnih okrasnih rastlinah.

Prepoznavanje prisotnosti

• Običajno jih opazimo kot majhne aktivne žuželke na spodnji strani listov ali v cvetih; ob pretresanju veje ali cveta nad belo papirnato podlago izskoči ali pade nekaj tripsov, kar je preprost način monitoringa.
• Plastične lepljive lovilne plošče (modre ali rumene lepilne plošče) so učinkovite pri spremljanju letalnih odraslih osebkov in oceni populacijskega pritiska.

Preprečevanje in ukrepi za nadzor

Ker so tripsi majhni, hitri in pogosto odporni na nekatere insekticide, je najboljši pristop integriran obvladovanje škodljivcev (IPM):

• Kulturni ukrepi: odstranjevanje okuženih rastlinskih ostankov in plevela, izogibanje prekomernemu gnojenju z dušikom (spodbudi gost razvoj, ki lahko privabi trips), uporaba odsevnih folij na tleh (reflektivna folija zmanjša prileganje in odganja tripsi) ter izbor odpornosti ali tolerantnih sort.
• Biološki nadzor: spodbujanje naravnih sovražnikov (predatorske stenice in bodičaste prežvekalke iz roda Orius, plenilske pršice Amblyseius, bolhecvetke, larve zlatook in koristni pajki). Uporaba komercialnih koristnih organizmov je smiselna v rastlinjakih in na odprtih poljih.
• Biopesticidi in entomopatogene metode: entomopatogene glive (npr. Beauveria, Metarhizium) in bakterijski/biološki pripravki (spinosad) imajo v nekaterih sistemih dobro učinkovitost.
• Kemijski nadzor: uporaba insekticidov naj bo premišljena in del rotacije delno drugačnih aktivnih snovi zaradi preprečevanja rezistence. Insekticidi lahko hitro zmanjšajo populacijo, vendar pogosto uničijo tudi naravne sovražnike; zato je priporočljivo slediti pragom škodljivosti in smernicam IPM.
• Spremljanje: redno uporabo lepljivih plošč in pregledovanje cvetov/listov za pravočasno odkrivanje in ukrepanje.

Pomen za kmetijstvo in hortikulturo

Tripsi so pomembni škodljivci na številnih vrtninah, sadju in okrasnih rastlinah. Poleg neposrednih poškodb povzročajo ekonomske izgube zaradi poslabšane kakovosti plodov in prenosa virusov, ki jih je težje nadzirati. Uspešno obvladovanje temelji na kombinaciji monitoringa, bioloških ukrepov, kulturnih praks in premišljene uporabe kemije, da se ohrani učinkovitost ukrepov in zmanjša škoda pridelkom.

Za konkretne ukrepe v svojem nasadu ali rastlinjaku se posvetujte s svetovalcem za varstvo rastlin ali lokalnim agronomom, saj se priporočila razlikujejo glede na kulturo, lokalne vrste tripsov in morebitne omejitve pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev.

Išči po črki