Tramvajski sistem v Torontu: največje tramvajsko omrežje v Severni Ameriki
Tramvajski sistem v Torontu je omrežje enajstih tramvajskih prog v kanadskem mestu Toronto v provinci Ontario. To je daleč največje tovrstno omrežje v Ameriki. Deluje kot del omrežja javnega prevoza Toronto Transit Commission in ima skupen tarifni sistem z avtobusi in podzemno železnico. Omrežje povezuje gosto mestno jedro z obrobji mesta in je ključni del mestnega potniškega prometa, saj omogoča kratke, pogoste povezave po ulicah, kjer ima večina linij pogosto gostoto postankov in prehode skozi prometne točke mesta.
Za razliko od sodobnih sistemov lahke železnice, ki so v Severni Ameriki vse bolj razširjeni, tramvaji vozijo po mestnih ulicah in ustavljajo na pogostih avtobusnih postajališčih, kjer potnik na pločniku počaka na naslednji tramvaj in na vozilu plača vozovnico. Teh postajališč je 685, od tega jih je osem skupnih in povezanih s podzemno železnico. Sistem je namenjen predvsem mestnemu središču in obrežnim območjem ter deluje kot napajalna proga za podzemno železnico. Zaradi voženj po ulicah tramvaji pogosto delijo prometni prostor z avtomobili in avtobusi, zato so uvajanje prednostnih pasov in prometnih signalov pomembni za zanesljivost voznih časov.
Sistem, ki je eden najdlje neprekinjeno delujočih, je bil odprt leta 1861 kot konjski tramvaj. Leta 1891 ga je kupila družba Toronto Railway Company in ga leta 1892 elektrificirala. Vozila vozijo po 82 km (51 milj) tirov z nestandardno tirno širino 1495 mm (znano tudi kot »Toronto gauge«), električno energijo pa pridobivajo iz nadzemnih vodov z napetostjo 600 V enosmernega toka s pomočjo drogov, nameščenih na vsakem tramvaju. Nestandardna širina tirne proge izhaja iz zgodovinskih odločitev in je danes pomemben dejavnik pri združljivosti vozil in morebitnih povezavah z drugimi železniškimi omrežji.
Vozni park in dostopnost
Torontski tramvajski park se je v zadnjih letih temeljito posodobil: poleg starejših tipov vozil so v uporabo stopili nizkopodni tramvaji (Bombardier Flexity Outlook), ki omogočajo lažjo dostopnost za gibalno ovirane potnike, starše s otroškimi vozički in kolesarje. Na nekaterih bolj prometnih postajah so postavljeni dvignjeni peroni in rampe, ki olajšajo vstop v nizkopodna vozila. Kljub temu še obstajajo starejše trase in postaje, kjer je dostop omejen, zato poteka postopna prenova postajališč in prilagajanje infrastrukture novim vozilom.
Tarifa in plačilni sistemi
Tramvajski sistem uporablja skupen tarifni sistem z drugimi prevoznimi sredstvi TTC; potniki lahko plačajo z enkratnimi vozovnicami, časovnimi listki ali elektronsko s karticami PRESTO, ki omogočajo enostavno prestopanje med tramvaji, avtobusi in podzemno železnico. Na nekaterih linijah je uvedeno predhodno plačevanje ali validacija s karticami, da se skrajša čas ustavljanja in poveča pretočnost.
Pomen in obremenitev
V povprečju se na dan v tednu z njim pelje več kot 300.000 ljudi, na leto pa približno 100 milijonov, kar ga uvršča med najbolj obremenjene sisteme na svetu. Zaradi velikega števila potnikov ima omrežje pomembno vlogo pri vsakodnevnem gibanju prebivalcev in gospodarstvu mesta. Mestne oblasti in TTC sicer načrtujejo nadaljnje izboljšave — širjenje prednosti za javni promet, modernizacijo semaforizacije in gradnjo več ploščadi, da bi povečali kapaciteto in zanesljivost storitve.
Izzivi in prihodnost
Glavni izzivi vključujejo usklajevanje obnove infrastrukture z nemotenim obratovanjem, upravljanje zapor v gostem mestnem prometu ter prilagajanje omrežja dolgoročnim potrebam rastočega mesta. Zaradi specifične tirne širine in zgodovinske postavitve omrežja je tudi tehnična oskrba in dobava nadomestnih delov zahtevnejša kot pri standardnih sistemih. Kljub temu ostaja tramvaj v Torontu osrednji, prepoznavni in pogosto predlagan element trajnostnega mestnega prometnega sistema.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je sistem tramvajev v Torontu?
O: Sistem torontskih tramvajev je omrežje enajstih tramvajskih prog v kanadskem mestu Toronto v provinci Ontario. Deluje kot del omrežja javnega prevoza Toronto Transit Commission in ima skupen tarifni sistem z avtobusi in podzemno železnico.
V: Kako deluje?
O: Za razliko od sodobnih sistemov lahke železnice, ki so v Severni Ameriki vse bolj razširjeni, tramvaji vozijo po mestnih ulicah in ustavljajo na pogostih avtobusnih postajališčih, kjer potnik na pločniku počaka na naslednji tramvaj in na vozilu plača vozovnico.
V: Koliko je postajališč?
O: Na voljo je 685 postajališč, od katerih jih je osem skupnih s podzemno železnico in so povezana z njo.
V: Kje se večinoma uporablja?
O: Sistem je namenjen predvsem mestnemu središču in obrežnim območjem ter deluje kot napajalna proga za podzemno železnico.
V: Kdaj je bil odprt?
O: Sistem je bil odprt leta 1861 kot konjski tramvaj. Leta 1891 ga je kupila družba Toronto Railway Company, leta 1892 pa je bil elektrificiran.
V: Po kakšnih tirih vozijo vozila?
O: Vozila vozijo po 82 km (51 milj) tirov z nestandardno tirno širino 1495 mm in se napajajo iz nadzemnih vodov z napetostjo 600 V enosmernega toka prek drogov, nameščenih na vsakem tramvaju.
V: Koliko ljudi se vozi na dan/leto?
O: Na dan v tednu se v povprečju vozi več kot 300 000 ljudi, na leto pa približno 100 milijonov, kar ga uvršča med najbolj obremenjene sisteme na svetu.
