Trilema (problem zla): definicija, Epikur in Hume

Trilema (problem zla): razčlenitev Epikurjeve in Humeove kritike Boga — definicija, izvor, filozofske posledice in sodobne razprave.

Trilema v splošnem pomeni težko izbiro med tremi možnostmi, pri katerih vsaka izgleda neprijetna ali problematična. V filozofskem kontekstu pa se pod tem izrazom pogosto razume posebna trojna nezdružljivost, znana tudi kot problem zla: trije sklepi, da ne morejo biti hkrati resnični, če obstoji zlo.

Opredelitev trileme (problem zla)

Ena zgodnjih različic te trileme izhaja iz opisa, ki se tradicionalno pripisuje grškemu filozofu Epikurju. Kasneje jo je povzel in izpostavil tudi David Hume. Pogosto jo navajamo v naslednji oblikovani trojici:

1. Če Bog ne more preprečiti zla, potem ni vsemogočen.
2. Če Bog ni pripravljen preprečiti zla, potem ni vse dobro.
3. Če je Bog pripravljen in zmožen preprečiti zlo, zakaj potem obstaja zlo?

Ta formulacija poudarja napetost med tremi prepričanji: (1) Bog je vsemogočen, (2) Bog je vsemogočen in poveljnik dobrote (vse-dober), in (3) zlo v svetu zares obstaja. Po tej logiki vsaj ena od predpostavk ne more biti resnična, če odmislimo kakršnokoli koherentno pojasnilo za obstoj zla.

Zgodovinski izvor in opombe

Čeprav se ta misel pogosto pripisuje Epikurju, zgodovinski viri niso povsem jasni; nekateri učenjaki menijo, da gre morda za delo poznejšega skeptičnega pisca, morda Karneada. V filozofskih krogih se razprava, povezana s tem problemom, običajno imenuje "problem zla" in je ena osrednjih tem v filozofiji religije. V filozofskih študijah se loči med logičnim problemom zla (konflikt atributov Boga in bivanja zla) in evidenčnim (verjetnostni argumenti, ki povzemajo, da obseg ali vrsta zla ni združljiva z obstojem takega Boga).

Glavni odzivi in obrambe

Filozofi in teologi so razvili več različnih pristopov, kako razrešiti ali omiliti trilemo. Med pomembnejšimi so:

• Zamolčevalne rešitve: zavrnitev ene izmed predpostavk (npr. Bog ni popolnoma vsemogočen ali ni popolnoma vse-dober).
• Obrambe svobodne volje: trditev, da pomembne dobrine, kot je svobodna volja, upravičujejo možnost moralnega zla, saj je svobodna volja pogoj za moralni razvoj in pristne odnose (sodobni zagovornik: Alvin Plantinga).
• Teodiceje za "večje dobro": trdijo, da lahko Bog dovoli določeno zlo, če to vodi k večjemu dobremu, ki ga brez tega zla ni mogoče doseči (na primer koncept "soul-making" pri Irenaeusu).
• Skeptični teizem: poudarja omejenost človeškega razuma; morda Bog ima razloge za dopuščanje zla, ki so za nas nepoznani in neocenljivi.
• Procesna teologija in omejena božanska moč: nekateri avtorji predlagajo, da je božanska moč drugačna od klasične vsemogočnosti in da Bog ne more enostransko preprečiti vseh dogodkov.
• Evidenčni pristopi: filozofi, kot je William Rowe, ločijo logični problem od evidenčnega — tudi če ni logične nezmožnosti združevanja Boga in zla, je mogoče pokazati, da obseg in okrutnost zla močno zmanjšujeta verjetnost obstoja klasičnega Boga.

David Hume in nadaljnje filozofske razprave

David Hume je v svojih delih (posebej v Dialogues Concerning Natural Religion in drugih razpravah) obravnaval vprašanja o božji previdnosti, vzrokih trpljenja in omejitvah človeškega sklepanja glede božanstva. Hume je s svojim empiricističnim pristopom poudarjal, da so praktična opažanja trpljenja in nesmislene narave dela močen izziv teističnim pojasnilom. Njegova verzija trileme je prispevala k moderni formulaciji problema zla in spodbujala razvoj sodobnih odgovorov (obrambe in teodicej).

Pomen in trenutna razprava

Problem zla ostaja eno osrednjih vprašanj v filozofiji religije, saj neposredno izziva klasične atribute Boga in zahteva natančne logične, empirične in teološke odgovore. Razprave se nadaljujejo v povezavi z znanstvenim razumevanjem narave, psihologijo, etiko in različnimi verskimi tradicijami, kar kaže na kompleksnost in večplastnost problema.

Za bralce, ki želijo nadaljevati raziskovanje: poiščite besedila o razlikah med logičnim in evidenčnim problemom zla, delo Avlina Plantinge o svobodni volji, ter razprave Huma in sodobnih avtorjev, kot sta J. L. Mackie in William Rowe.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je trilema?

V: Kdo je prvi uporabil pojem trilema?

V: Kaj je trilema, kot jo je povzel David Hume?

O: Po besedah Davida Huma je trilema naslednja: Če Bog ne more preprečiti zla, potem ni vsemogočen. Če Bog ni pripravljen preprečiti zla, potem ni vsemogočen. Če je Bog hkrati pripravljen in zmožen preprečiti zlo, zakaj potem obstaja?

V: Kaj je "problem zla" v filozofiji?

V: Kdo je bil poleg Epikurja predlagan kot možni avtor trileme?

V: Kakšen je argument proti obstoju vsemogočnega in vse dobrega Boga, ki temelji na trilemi?

V: Kakšen je pomen trileme v filozofiji?

Išči po črki