Dilema: definicija, logika, retorična raba in vrste (dvorogova, trilema)

Dilema (grško δί-λημμα "dvojni predlog") je problem z vsaj dvema rešitvama ali možnostma. Nobena od rešitev ni praktično sprejemljiva; osebo v takem položaju tradicionalno opisujejo kot osebo, ki je na rogovih dileme, pri čemer nobeden od rogov ni udoben.

Dilema se včasih uporablja kot retorično sredstvo v obliki "sprejeti morate bodisi A bodisi B"; v tem primeru sta A in B predloga, ki vodita k nekemu nadaljnjemu sklepu. Če jo uporabimo na ta način, gre lahko za zmoto, lažno dihotomijo — torej prikazovanje dveh možnosti kot edinih razpoložljivih, čeprav obstajajo tudi druge možnosti.

V logiki

V formalni logiki se definicija dileme razlikuje od vsakdanje rabe. Dve možnosti sta še vedno prisotni, vendar izbira med njima ni nujno neprijetna ali nerazrešljiva — namesto tega gre za veljavno sklepanje, pri katerem obe možnosti implicirata isti sklep. Simbolično je izražena na naslednji način:

A ∨ B , A ⇒ C , B ⇒ C ⊢ C {\displaystyle A\vee B,A\desna puščica C,B\desna puščica C\vdash C}

To lahko neformalno prevedemo kot: "Znano je, da je vsaj eden od A ali B resničen, poleg tega pa A implicira C in B implicira C, zato lahko ne glede na to, katera od A ali B je resnična, sklepamo C." V formalni logiki je ta oblika veljavno sklepanje (disjunction elimination oziroma dilemmatic reasoning).

Vrste dilem

Dileme z rogovi lahko predstavljajo več kot dve možnosti. Število izbir pri rogatih dilemah se lahko uporabi v njihovih alternativnih imenih, kot so dvoročna (dvorogova) ali prava dilema, triročna (trirogova) ali trilema in tako naprej. Pogoste vrste vključujejo:

• Konstruktivna dilema — klasika v formalni logiki, ki iz dveh implikacij in disjunkcije izpelje disjunkcijo posledic.
• Uničujoča (destruktivna) dilema — iz dveh implikacij in disjunkcije zanikanj sklepov izpelje zanikanje predbik;
• Lažna dilema (lažna dihotomija) — retorična ali argumentacijska zmota, ko predstavimo dve možnosti kot izključno edini možnosti;
• Večroge dileme — trilema, četvorogova itd., kjer je več kot dve alternativi.

Konstruktivne dileme

1. (Če X, potem Y) in (Če W, potem Z).

2. X ali W.

3. Torej Y ali Z.

Simbolno: (X → Y) ∧ (W → Z), X ∨ W ⊢ Y ∨ Z. To je veljavna oblika sklepanja. Primer v vsakdanjem jeziku: "Če dežuje, bodo ulice mokre; če patopi sneži, bodo ulice tudi mokre. Ali dežuje ali topi; torej so ulice mokre." Konstruktivna dilema združuje implikacije s disjunkcijo v začetku in vodi do disjunkcije posledic.

Uničujoče dileme

Uničujoča dilema (destruktivna) ima obliko, kjer ob znanih implikacijah in disjunkciji zanikanj sklepamo zanikanje predpostavk. Standardna oblika:

• (X → Y) in (W → Z)
• ¬Y ali ¬Z
• Torej ¬X ali ¬W

Simbolno: (X → Y) ∧ (W → Z), ¬Y ∨ ¬Z ⊢ ¬X ∨ ¬W. Primer: "Če boš študiral, boš opravil izpit; če ne boš študiral, boš padel. Če izpita ne boš opravil ali boš padel, potem nekdo ni študiral." (Pomembno je paziti pri interpretaciji konkretnih primerov, saj nepravilna uporaba lahko privede do zmote.)

Retorična raba in logične napake

Dilema je pogosto retorično orodje pri prisiljevanju sogovornika k izbiri med dvema neprivlačnima možnostma. V retoriki je takšna uporaba lahko učinkovita, a lahko vsebuje tudi logične napake. Najpogostejše so:

• Lažna dilema (lažna dihotomija): predstavitev dveh možnosti kot edinih, čeprav obstajajo tudi druge rešitve;
• Ignoratio elenchi (nerazrešeno sklicevanje): uporaba dileme, ki premaga ne tisto točko, ki jo je treba obraniti, ampak drugo;
• Pomanjkanje izčrpnosti: manjkajoče tretje možnosti, kompromisi ali sorazmerne alternative;
• False trilemma: praviloma ko se predstavijo tri možnosti kot edine, čeprav so možne dodatne poti.

Kako se zoperstaviti lažni dilemi: poizkusite razširiti nabor možnosti (povprašajte za alternative), preverite predpostavke, ki izključujejo druge možnosti, in izpostavite morebitne srednje možnosti ali kompromisne rešitve.

Primeri in uporabe

Primer praktične dileme (etična): "Ali bom povedal resnico in prizadel prijatelja ali bom lagal in ohranil njegovo občutje." To je moralna dilema, saj obe izbiri prinašata negativne posledice. V politiki ali poslovanju se dileme pogosto uporabljajo za izpostavljanje konfliktov med dvema vrednotama (npr. varnost proti svobodi, stroški proti kakovosti).

Primer logične konstruktivne dileme: "Če je signal slabo, potem bomo zamudili klic; če pa je telefon izklopljen, bomo zamudili klic. Signal je slabo ali telefon je izklopljen. Torej bomo zamudili klic."

Primer lažne dileme: "Ali si z nami ali proti nam." Pogosto je to retorična poenostavitev, saj v resnici obstajajo nevtralne ali tretje poti.

Uporaba v filozofiji in zgodovinski opombi

Dileme so pomembne v filozofiji, saj izpostavljajo nasprotujoče si načela in postavljajo temeljna vprašanja o vrednotah in razumnem odločanju. Zgodovinsko so dileme obravnavali tudi stari retoriki in logiki — že v antični Grčiji so pojmi, kot je dilema, igrali vlogo pri izgradnji argumentov in razkrivanju protislovij. Trileme so znane npr. v teologiji in filozofiji kot način formulacije treh nasprotujočih si trditev, ki prisilijo premislek o temelju prepričanj.

Sklep

Dilema je po eni strani koristno orodje v formalni logiki za veljavna sklepanja (konstruktivne in uničujoče dileme), po drugi strani pa lahko služi kot retorično sredstvo, ki pa je lahko tudi zmotno (lažna dilema). Pri razločevanju med legitimno in manipulativno uporabo dileme je ključnega pomena pozornost na predpostavke, izčrpen seznam možnosti in jasnost posledic posameznih izbir.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je dilema?

V: Kako je dilema izražena v formalni logiki?

V: Ali obstajajo različne vrste dilem?

V: Koliko možnosti ima dilema z rogovi?

V: Kaj pomeni biti na robu dileme?

V: Kaj vključujejo konstruktivne dileme?

Išči po črki