Dilema
Dilema (grško δί-λημμα "dvojni predlog") je problem z vsaj dvema rešitvama ali možnostma. Nobena od rešitev ni praktično sprejemljiva; osebo v takem položaju tradicionalno opisujejo kot osebo, ki je na rogovih dileme, pri čemer nobeden od rogov ni udoben.
Dilema se včasih uporablja kot retorično sredstvo v obliki "sprejeti morate bodisi A bodisi B"; v tem primeru sta A in B predloga, ki vodita k nekemu nadaljnjemu sklepu. Če jo uporabimo na ta način, gre lahko za zmoto, lažno dihotomijo.
V formalni logiki se definicija dileme močno razlikuje od vsakdanje rabe. Dve možnosti sta še vedno prisotni, vendar je izbira med njima nepomembna, saj obe pomenita isti sklep. Simbolično je izražena na naslednji način:
A ∨ B , A ⇒ C , B ⇒ C ⊢ C {\displaystyle A\vee B,A\desna puščica C,B\desna puščica C\vdash C} 
To lahko neformalno prevedemo kot "za enega (ali oba) od A ali B je znano, da je resničen, vendar oba implicirata C, zato lahko ne glede na resničnostne vrednosti A in B sklepamo na C."
Dileme z rogovi lahko predstavljajo več kot dve možnosti. Število izbir pri rogatih dilemah se lahko uporabi v njihovih alternativnih imenih, kot so dvoročna (dvorogova) ali prava dilema, triročna (trirogova) ali trilema in tako naprej.
Konstruktivne dileme...
1. (Če X, potem Y) in (Če W, potem Z).
2. X ali W.
3. Torej Y ali Z.
Uničujoče dileme...
Odgovori na dilemo
Robert Pirsig v knjigi Zen in umetnost vzdrževanja motornega kolesa opisuje možne odgovore na dilemo. Klasični odgovori so, da izberemo enega od dveh rogov in ovržemo drugega ali pa ovržemo oba roga, tako da pokažemo, da obstajajo dodatne možnosti. Pirsig nato omeni tri nelogične ali retorične odgovore. Človek lahko "meče pesek v oči biku", na primer tako, da podvomi v kompetentnost spraševalca. Lahko "uspavamo bika", na primer tako, da izjavimo, da odgovor na vprašanje presega naše skromne sposobnosti, in prosimo spraševalca za pomoč. Nazadnje lahko "zavrnemo vstop v areno", na primer z izjavo, da na vprašanje ni mogoče odgovoriti.
Poimenovane dileme
- Kornelijeva dilema
- Evtifrova dilema
- Ježeva dilema
- Dilema Platonia
- Zapornikova dilema
- Scylla in Charybdis
- Varnostna dilema
- Stagflacija
- Potnikova dilema
- Warnockova dilema
Sorodne strani
- Koordinacijska igra
- Zgodba o dilemi
- Lažna dilema
- Trilema
- Tetralemma
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je dilema?
O: O dilemi govorimo, kadar sta na voljo dve rešitvi ali možnosti in sta oba izida nezaželena ali nemogoča.
V: Kako je dilema izražena v formalni logiki?
O: V formalni logiki se definicija dileme razlikuje od vsakdanje rabe. Dve možnosti sta še vedno prisotni, vendar je izbira med njima nepomembna, saj obe pomenita isti sklep. To lahko simbolično izrazimo takole: "Znano je, da je ena (ali obe) od možnosti A ali B resnična, vendar obe implicirata C, zato lahko ne glede na resničnostni vrednosti A in B sklenemo C."
V: Ali obstajajo različne vrste dilem?
O: Da, obstajajo konstruktivne in destruktivne dileme. Konstruktivne dileme vključujejo izjave če - potem, ki vodijo k dvema možnima zaključkoma, medtem ko destruktivne dileme vključujejo dve izbiri, od katerih vsaka vodi k nezaželenemu izidu.
V: Koliko možnosti ima dilema z rogovi?
O: Rogate dileme lahko predstavljajo več kot dve izbiri - število izbir določa njihova alternativna imena, kot sta dvopogonska (dvorogata) ali tripogonska (trorogata).
V: Kaj pomeni biti na robu dileme?
O: Biti na robu dileme pomeni, da nobeden od izidov ni prijeten - gre za neprijeten položaj, v katerem morate izbirati med dvema nezaželenima možnostma.
V: Kaj vključujejo konstruktivne dileme?
O: Konstruktivne dileme vključujejo stavke če - potem, ki vodijo do dveh možnih zaključkov.
