Tunguska

Vključena energija

To, kar se je zgodilo, se danes imenuje zračni izbruh. Takrat so ocenili, da je bila energija med 10 in 30 megaton TNT, odvisno od višine, na kateri se je zgodil zračni izbruh. Simulacije, ki so bile izvedene s sodobnimi računalniki, so pokazale, da je bila energija verjetno med 3 in 5 megaton TNT. Če vzamemo 15 megatonov, bi to pomenilo, da je bila energija 1.000-krat večja od energije atomske bombe, ki je bila leta 1945 odvržena na Hirošimo. Udarni val naj bi bil enak potresu z magnitudo 5,0 po Richterjevi lestvici. Zaradi teh razlogov velja tunguski dogodek za največji udarni dogodek na Zemlji v zgodovini.

Ekspedicije na tem območju

Sprva za dogodek ni bilo zanimanja. Več kot desetletje po dogodku je ruski mineralog Leonid Kulik vodil odpravo na to območje. Na svoji odpravi v letih 1921 in 1922 je prišel le do Kanska, ki je od "epicentra" dogodka oddaljen 600 km (373 milj). Leta 1927 je Kulik dosegel območje, kjer se je dogodek zgodil, leta 1938 pa je naročil izdelavo letalskih posnetkov.

Kulikova odprava je prva zabeležena odprava na to območje. Od takrat je bilo veliko odprav; o dogodku je bilo objavljenih več kot 1 000 člankov; večina jih je v ruskem jeziku.

Na to območje sta se odpravili še dve odpravi: ena leta 1958 in druga leta 1963.

Ruska poštna znamka iz leta 1958, izdana 50 let po dogodku, v čast Kuliku.

Teorije

Še danes ni dokončne razlage, kaj je povzročilo eksplozije in kaj se je zgodilo. Obstajajo pa različne teorije.

Eksplozija meteorita

Na območje je padel meteorit. Najverjetnejši je asteroid ali komet z majhno gostoto in premerom med 30 in 80 metri. Objekt je eksplodiral na višini od 7 do 14 km nad tlemi; zato ni udarnega kraterja. Težava te teorije je, da tovrstni meteoriti običajno ne dosežejo nizkih ravni ozračja. Meteoroidi, ki vsebujejo več železa, imajo večjo možnost, da dosežejo nizke ravni ozračja, vendar ne povzročijo tako uničujočih eksplozij.

Jezero Cheko

Jezero Cheko je majhno sladkovodno jezero, ki je od središča dogodka oddaljeno približno 8 kilometrov. Jezero ni prikazano na zemljevidih območja, ki so starejši od približno leta 1928. Zdi se, da pred letom 1908 ni bilo znano. Jezero je pravokotne oblike; dolgo je 708 m, široko 364 m in globoko približno 50 m. Leta 1999 je Luca Gasperini opravil študijo sedimentov v jezeru in ugotovil, da je jezero nastalo pred dogodkom leta 1908. Leta 2007 ga je National Geographic citiral, saj je navedel, da je možno, da je jezero nastalo kot udarni krater.

Geofizikalne teorije: Vulkanski izbruh

Po drugi teoriji je vzrok za dogodek geofizikalni: Približno 10 milijonov ton zemeljskega plina, ki bi eksplodiralo, bi imelo učinek, ki je bil opažen. Težava te teorije je, da so očividci govorili o zelo močni svetlobi, ki jo je bilo mogoče videti zelo daleč. Eksplozija zemeljskega plina ne povzroči močne svetlobe.