Valencijska pilota: definicija, pravila in zgodovina

Pilota Valenciana ali valencijska pilota (pilota v valencijščini pomeni žoga) je tradicionalni rokometni šport, ki se igra predvsem v skupnosti Valencija. Izvor ni povsem znan, vendar ga zgodovinski viri povezujejo z srednjeveškimi igrami z roko in francoskim Jeu de paume; skozi stoletja se je razvil v več lokalnih različic, ki se med seboj razlikujejo po pravilih, igrišču in opremi.

Različice igre

Obstaja več glavnih oblik valencijske pilote. Najbolj znane so:

• Escala i corda – igra se v notranjem igrišču (trinquet) z moko in vrvjo oziroma mrežo; gre za eno najbolj priljubljenih profesionalnih različic.
• Raspall – različica, kjer se žoge pobirajo in udarjajo nizko od tal; pogosto se igra brez večje zaščite na roki.
• Llargues – igra na odprtem prostoru, včasih podobno kot nekdanje poljsko rokometne igre, z jasno označenimi mejami in cilji na terenu.
• Galotxa in druge lokalne oblike – v posameznih vaseh in mestih obstajajo tudi bolj regionalne različice z lastnimi pravili.

Pravila in potek igre

Pravila se razlikujejo glede na različico, vendar imajo nekatere skupne značilnosti:

• Igro običajno sestavljata dve ekipi; število igralcev se giblje od dveh do petih, odvisno od različice.
• Žogico (pilota) udarjajo z roko ali s posebno zaščito na roki (npr. manopla ali zaščitni povoj). V nekaterih različicah igra poteka skoraj brez zaščite, zato je fizični stik zahteven in boleč.
• Točkovanje je odvisno od različice; v nekaterih se uporablja sistem, podoben teniškemu (quinzes in jocs), medtem ko druge uporabljajo enostavnejša števila točk.
• Servis, menjave in način doseganja točk se razlikujejo. V nekaterih različicah mora igralec zadeti določeno cono ali preprečiti nasprotniku, da vrne žogo pred prehodom določene črte.

Igralno mesto in oprema

Vrsta igrišča se razlikuje:

• Trinquet – zaprto ali pol-zaprto igrišče z galerijami, kjer gledalci sedejo blizu in so pogosto del vzdušja ter celo igre (včasih žoga zadene gledalca in igra se nadaljuje).
• Frontó ali zidne različice – nekatere oblike vključujejo tudi steno kot odbojišče, vendar veliko valencijskih različic poteka na odprtem ali zaprtem terenu brez glavne stene.

Oprema je preprosta: pilota (žogica), zaščitne rokavice ali manopla pri nekaterih variantah, v profesionalnih tekmah pa tudi posebna oblačila. Zaradi bližine gledalcev imajo organizatorji običajno pravila o varnosti in omejena območja za publiko.

Zgodovina, kultura in organizacija

Valencijska pilota ima močno kulturno vlogo v Valenciji: je del lokalnih praznikov, sejmov in pokrajin. Igra se že več sto let in je preživela kot pomemben element lokalne identitete. Obstajajo amaterske in profesionalne tekme, turnirji ter lokalne lige, organizirane preko klubov in zvez, ki skrbijo za promocijo in ohranjanje tradicije.

Federacije in profesionalna tekmovanja skrbijo za standardizacijo pravil v posameznih različicah in organizacijo lig, mladinskih programov ter šolskih tekmovanj. Zaradi popularnosti ima pilota tudi medijsko pokritost v regiji in privablja tako domače kot tuje obiskovalce.

Varnost in obiskovalci

Ker so gledalci pogosto zelo blizu igrišča — posebej v trinquetih — obstaja tveganje, da jih zadene žogica. Tradicionalno to spada k vzdušju, vendar so za varnost uvedena pravila in priporočila, npr. varovalne mreže ali določena sedišča za najbolj nevarna območja. Igralci običajno uporabljajo nekaj stopinj zaščite rok, zlasti pri večjih hitrosti žoge.

Valencijska pilota ostaja živa tradicija: hkrati šport in kulturni simbol, s katerim se povezujejo lokalna skupnost, zgodovina in veselje ob skupnem gledanju in igranju.

Zgodovina

Izvor valencijske pilote ni zanesljivo znan, vendar naj bi šlo za različico iz srednjeveškega Jeu de paume, ki je tako kot številni drugi evropski rokometni športi (baskovski laxoa, francoski Longue paume, frizijski handball in italijanski Pallone) podobna dejanski valencijski različici llargues.

Jeu de paume je dokumentiran v Parizu v 1292 ker je bilo 13 delavnic s kroglami in veliko tripotov (igrišč), se je prvič igral z rokami, sistem točkovanja pa je bil zelo podoben sedanjemu valencijskemu. Podobnosti z valencijskim športom pilota je bilo toliko, da je Joan Lluís Vives v 16. stoletju v svojih Dialogih primerjal obe igri in trdil, da sta kljub manjšim razlikam popolnoma enaki.

"Joc de pilota", 1881, llargues.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Pilota Valenciana?

V: Kaj pomeni beseda pilota?

V: Od kod izvira igra Pilota Valenciana?

V: Kakšna so pravila igre Pilota Valenciana?

V: Koliko igralcev ima posamezna ekipa v igri Pilota Valenciana?

V: Kako se igra Pilota Valenciana?

V: Kaj je značilnost, zaradi katere je valencijska pilota prepoznavna?

Išči po črki