Walther Flemming: odkritelj mitoze in utemeljitelj citogenetike (1843–1905)
Walther Flemming — odkritelj mitoze in oče citogenetike: zgodba o barvanju kromatina, odkritju kromosomov in preboju v razumevanju celične delitve.
Walther Flemming (21. april 1843 - 4. avgust 1905) je bil nemški biolog in utemeljitelj citogenetike.
Z uporabo barvil je odkril strukturo v jedru, ki jo je poimenoval kromatin. S svetlobnim mikroskopom in obarvanimi preparati je pokazal, da je kromatin razporejen v nitaste tvorbe, ki se med delitvijo kondenzirajo v vidne kromosome (grško: »barvno telo«). Flemming je uporabljal različna anilinska barvila in fiksacije, kar mu je omogočilo podrobno opazovanje prehodnih stanj jedra. Podobne pojave je neodvisno opazil tudi Edouard Van Beneden (1846–1910).
Flemming je natančno opisal proces delitve celic, ki ga je poimenoval mitoza — izraz iz grške besede za nit (mitos) — in opisal zaporedne faze, ki jih danes imenujemo profaza, metafaza, anafaza in telofaza. Opazil je prerazporeditev kromatinnih nitk v ločena jedra hčerinskih celic, vendar sprva ni prepoznal koncepta enakih hčerinskih kromatid. Za svoje opazovanje je pogosto uporabljal tkivo plavuti in škrge salamandre, kjer so bile strukture dobro vidne. Glavni rezultati so bili objavljeni najprej leta 1878 in nato v temeljni monografiji Zellsubstanz, Kern und Zelltheilung (1882; Celična snov, jedro in delitev celic).
Na podlagi svojih ugotovitev je Flemming prvič jasno postavil idejo, da vsa jedra nastanejo iz predhodnih jeder; po Virchowovi besedni zvezi omnis cellula e cellula je analogno skoval misel omnis nucleus e nucleo. S temi opazovanji je postavil temelje za razumevanje notranje organizacije celice in dinamike nuklearnih struktur med delitvijo.
Flemming ni poznal dela Gregorja Mendela (1822–1884) o dednosti, zato svojih histoloških ugotovitev ni povezal z genetskim prenosom lastnosti. Šele po ponovnem odkritju Mendelovih zakonov okoli leta 1900 in nato z delom raziskovalcev kot sta Theodor Boveri in Walter Sutton se je pokazala povezava med kromosomi in dedovanjem, kar je vodilo v uveljavitev kromosomske teorije dedovanja in razcvet citogenetike.
Flemmingovo odkritje mitoze in opisi kromatinnih struktur veljajo za eno najbolj vplivnih v zgodovini biologije — pogosto jih uvrščajo med 100 najpomembnejših znanstvenih odkritij in med deset ključnih odkritij na področju celične biologije. Njegovo delo je imelo trajen vpliv na histologijo, embriologijo in genetiko ter je omogočilo razvoj sodobnih metod citogenetike in molekularne biologije.
Walther Flemming
Risba celice slinske žleze vrste Chironomus (mušica), ki jo je leta 1882 objavil Walther Flemming. Jedro vsebuje polietenske kromosome, kot jih ima Drosophila.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Walther Flemming?
O: Walther Flemming je bil nemški biolog in utemeljitelj citogenetike.
V: Kaj je odkril?
O: Odkril je kromatin, ki je povezan z nitastimi strukturami v celičnem jedru - kromosomi (kar pomeni barvno telo). Preučeval je tudi proces delitve celic in porazdelitev kromosomov v hčerinska jedra, ki ga je poimenoval mitoza iz grške besede za nit.
V: Kaj je opazoval Edouard Van Beneden?
O: Edouard Van Beneden je v celičnem jedru opazil iste strukture, podobne nitkam, ki jih je Walther Flemming označil kot kromatin.
V: Kateri vir biološkega materiala je Flemming uporabil za svoje študije?
O: Flemming je kot vir biološkega materiala za svoje študije uporabil plavuti in škrge salamandre.
V: Katero besedno zvezo je Flemming skoval na podlagi Virchowove izjave?
O: Na podlagi Virchowove izjave "omnis cellula e cellula" je Flemming skoval frazo "omnis nucleus e nucleo".
V: Kdo je dve desetletji po Flemingovem delu ponovno odkril Mendlova pravila?
O: Dve desetletji po Flemingovih odkritjih je Gregor Mendel (1822-1884) ponovno odkril svoje delo o dednosti.
V: Kako se Flemingovo odkritje obravnava danes?
O: Flemingovo odkritje mitoze in kromosomov danes velja za eno od 100 najpomembnejših znanstvenih odkritij vseh časov in za eno od 10 najpomembnejših odkritij na področju celične biologije.
Iskati