5145 Pholus — rdeči kentaur v Osončju: odkritje, orbita in lastnosti

5145 Pholus je kentaur (manjši planetocit v Osončju), ki se giblje po raztegnjeni tirnici, s perihelijem (najbližjim približevanjem Soncu), ki je manjši od Saturnovega, in afelijem (najbolj oddaljenim od Sonca), ki je daljši od Neptunovega. Bližnji približevanja niso pogosta: od leta 764 pred našim štetjem se ni približal planetu na razdaljo ene astronomske enote (približno 150 milijonov km) in se ne bo do leta 5290. Astronomi menijo, da se je Pholus začel kot objekt Kuiperjevega pasu.

Pholus ima močno ekscentrično orbito, ki ga uvršča med telesa, ki prečkajo območje velikih planetov — po definiciji kentavrov torej prečka ali se približuje orbitalnim območjem zunanjih planetov. Njegova orbita je tudi naklona v primerjavi z ekliptiko, kar pomeni, da ne le razteza daleč od Sonca, temveč poteka po povišanem kotu glede na ravnino gibanja planetov. Zaradi takega gibanja so tesna srečanja s planeti redka, a imajo lahko pomemben vpliv na prihodnjo dinamiko in morebitno prestrukturiranje tirnice.

Našel ga je David L. Rabinowitz, takratni član projekta Spacewatch Univerze v Arizoni, in ga poimenoval po Pholusu, bratu mitološkega Chirona, po katerem je bil poimenovan 2060 Chiron, da bi sledil tradiciji poimenovanja tega razreda teles, ki prečkajo zunanje planete, po kentavrih. Ime poudarja povezavo med tema dvema zgodnjima odkritjema tega razreda in spominja na mitološko skupino bitij, po katerih so taka telesa poimenovana.

Pholus je bil drugi najden asteroid tipa Centaur, za katerega so hitro ugotovili, da je zelo rdeče barve. Ker je zelo rdeč, ga včasih imenujejo "Big Red". Astronomi menijo, da je barva posledica organskihspojin na njegovi površini. Natančneje, rdeč odtenek je verjetno posledica kompleksnih organskih snovi (t. i. tholinov), ki nastanejo z dolgotrajnim izpostavljanjem iceskometnim materialom in sevanje — ultravijoličnim in nabitim delcem — spreminja enostavne iceske sestavine v temnejše, rdeče do rjavkaste spojine.

Za razliko od prvega Kentavra, 2060 Chirona, Pholus ne kaže znakov kometarne aktivnosti. Do sedaj pri njem niso opazili značilnih repov ali kometarne emisije plinov, kar lahko pomeni, da je njegova površina bolj zapečatena z organskimi in prašnimi plastmi ali pa da pod površjem ni dostopnih nestabilnih iceskih zalog, ki bi ob ogrevanju povzročile izbruhe. Vendar se stanje lahko spremeni ob močnejšem gravitacijskem vplivu ali spremembi orbite.

Astronomi menijo, da je premer Pholusa približno 185±16 km. Ta ocena temelji na kombinaciji vidnih opazovanj in meritvah infrardečega sevanja ter predpostavkah o odbojnosti (albedu) njegove površine. Zaradi omejenih podatkov so še vedno negotovi parametri kot so masa in gostota; običajno se za kentavre predvideva nizka gostota, skladna z mešanico icesa in temnih organskih oziroma kamnitih materialov.

Zakaj je Pholus pomemben

Pholus je zanimiv kot primer ohranjene površine, bogate z ultravijolično obdelanimi organičnimi snovmi, in kot priča prehodu objektov iz Kuiperjevega pasu v notranje dele Osončja. Študij njegove barve, spektra in dinamike pripomore k razumevanju procesa staranja površin v zunanjih predelih Osončja, mehanizmov sprožitve kometarne aktivnosti pri kentavrih ter populacijskih povezav med Kuiperjevim pasom in kentavri. Nadaljnje opazovanje, zlasti v infrardečem pasu in s spektroskopijo visoke ločljivosti, lahko razkrije več o sestavi in zgodovini tega zanimivega telesa.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je 5145 Pholus?

V: Kdo je odkril 5145 Pholus?

V: Zakaj se imenuje "Velika rdeča"?

V: Kdaj se je 5145 Pholus nazadnje približal planetu na razdaljo ene astronomske enote (približno 150 milijonov km)?

V: Kdaj se bo naslednjič približal planetu na razdaljo ene astronomske enote (približno 150 milijonov km)?

V: Ali je bilo s tega objekta opaziti kakršen koli znak kometarne aktivnosti?

V: Kolikšen je njegov predvideni premer?

Išči po črki