Abidoški seznam kraljev, znan tudi kot Abidoška tabla, je seznam 76 kraljev starega Egipta. Napisan je bil na steni templja Setija I. v Abydosu v Egiptu, v času njegove vladavine (Seti I. je vladal približno 1290–1279 pr. n. št.). Seznam je razdeljen v tri vrstice s skupno 38 kartušami v vsaki vrstici (kartuša je ovalna obroba okoli imena kralja). V prvih dveh vrsticah so po vrsti navedeni kralji, v tretji vrstici pa so prisotne dodatne ponovitve nekaterih imen, med njimi tudi imena iz obdobja Setija I. Seznam govori o vrstnem redu vladavine predvsem Starega kraljestva in je edini ohranjeni zapis imen številnih vladarjev sedme in osme dinastije.
Opis in lokacija
- Tabla se nahaja na notranjih stenah templja Setija I. v svetišču v Abydosu, pomembnem religioznem središču, povezanim s kultom boga Osirisa.
- Imena so izklesana v reliefu in so bila verjetno sprva tudi barvana; še danes so kartuše večinoma berljive in predstavljajo dragocen vir za egiptovsko kronologijo.
- Abidoški seznam obsega imena od zgodnje dinastične do sredine novega kraljestva, pri čemer poudarja starodavne in spoštovane prednike.
Pomen in namen
- Seznam ni bil namenjen zgolj beleženju zgodovine; imel je tudi politično in religiozno vlogo: legitimacija vladavine Setija I., povezava z velikimi predniki in utemeljitev njegovega položaja v egipčanski tradiciji.
- Ker je Abydos pomembno svetišče Osirisa, je navajanje prednikov služilo tudi cerkvenim ritualom in spominskim obredom, ki so povezovali faraona z božanskim redom in regeneracijo.
- Poleg Abidoške table obstajajo še drugi egipčanski seznami vladarjev (npr. Turinski papir, Palermo kamniti zapis), ki se med seboj dopolnjujejo in včasih razlikujejo glede imen ali zaporedij.
Opustitve in razlogi
Imena nekaterih faraonov so bila na seznamu izpuščena. Med izpuščenimi so viri navajajo Ahenaten, Hačepsut, Smenkhkare, Tutankhamen in Ay. Glavni razlogi za izpuščanje so bili politični ali verski: nekateri vladarji so bili označeni kot heretični (npr. Ahenaten zaradi verskih reform), nekateri so bili ženske vladarji ali v nekaterih tradicijah niso veljali za zakonite naslednike. Izpuščanja odsevajo tudi namerno oblikovanje spomina — seznam poudarja tiste, ki so bili v očeh Setija I. in njegovega dvora legitimni predniki.
Zgodovinski pomen in uporaba
- Abidoški seznam je eden najpomembnejših virov za rekonstrukcijo egipčanske zgodovine, zlasti ker ohranja imena vladarjev iz obdobij, iz katerih so redki drugi zapisi.
- Seznam je pomemben tudi za proučevanje egiptologije, saj omogoča primerjave med različnimi kraljevskimi listami in pomagati razvozljati zaporedja in trajanja vladavin.
Ohranjenost in odkritje
Tabla je znana in proučevana že od časa prvih izkopavanj templja v modernem obdobju; ostanki reliefov so še vedno v templju v Abydosu in jih je mogoče pogledati na kraju samem. Zaradi ohranjene reliefne obdelave in berljivih kartuš je Abidoški seznam dragocen vir tako za zgodovinarje kot za arheologe.
Abidoška tabla tako ostaja ključni dokument za razumevanje egipčanske dinastične kontinuitete, političnih izbir v prikazovanju preteklosti in za rekonstrukcijo imen vladarjev, ki bi sicer bili v veliki meri pozabljeni.
