Kaj je Kamen iz Palerma? Palermski kamen, Kraljevi letopisi Starega Egipta

Stela iz Kraljevih letopisov, katere del je Palermski kamen, je bila verjetno visoka približno 60 cm in široka 2,1 m. Deli, ki so ostali, so vrste trdega črnega kamna, verjetno bazalta.

Kamen Palermo je oblikovan kot ščit. Visok je 43,5 cm, širok 25 cm in debel 6,5 cm. Na sprednji strani kamna je šest vrstic hieroglifov. V prvi vrstici so navedena imena kraljev Spodnjega Egipta iz zgodnjega dinastičnega obdobja, ki so nosili rdečo krono ). V drugi in drugih vrsticah so deli kraljevih letopisov za faraone od prve do četrte dinastije. Ti letopisi so seznami ključnih dogodkov v vsakem letu vladavine posameznega kralja, razvrščeni po vrstnem redu datumov. Druga vrstica na kamnu iz Palerma se začne z zadnjimi podatki za kralja prve dinastije. Ime se je izgubilo, vendar bi bil to Narmer ali Aha. V preostalem delu druge vrstice je prvih devet letnih podatkov za naslednjega kralja. Tudi tu je ime izgubljeno, vendar je to bodisi Aha bodisi njegov naslednik Djer. Preostali del pisave na tej strani vsebuje kraljeve letopise do kraljev četrte dinastije.

Na hrbtni strani kamna Palermo je napis. V njem so navedeni dogodki v času vladavine faraonov do Neferirkare Kakai, tretjega vladarja pete dinastije. Iz ohranjenih kosov ni razvidno, ali so se kraljevi letopisi nadaljevali tudi po tem obdobju. Kadar je kralj imenovan, je zapisano tudi ime njegove matere, na primer Betrest, ki je bila mati kralja prve dinastije Semerkheta, in Meresankh I, ki je bila mati kralja četrte dinastije Seneferuja.

Podrobnosti, zapisane v kraljevih analih, vključujejo višino letne poplave Nila (glej Nilometer), poplave, podrobnosti o praznikih (kot so prazniki Sed), obdavčitvi, kiparstvu, stavbah in vojskovanju.

Ni znano, od kod stela izvira. Nobeden od sedmih kosov nima ustrezne arheološke zgodovine. En kos v Kairu naj bi izviral iz arheološkega najdišča v Memfisu. Ostali trije kosi v Kairu naj bi bili najdeni v Srednjem Egiptu. Nihče nikoli ni povedal, kje je bil najden kamen iz Palerma.

Palermski kamen je leta 1859 kupil sicilijanski odvetnik Ferdinand Guidano. Od leta 1866 je v Palermu. Družina Guidano ga je 19. oktobra 1877 podarila Arheološkemu muzeju v Palermu.

V Egipčanskem muzeju v Kairu je pet delov Kraljevih letopisov. Štirje od njih so bili v muzej postavljeni med letoma 1895 in 1914. Peti je bil kupljen leta 1963. En manjši kos je v Petriejevem muzeju na University College London in je del zbirke arheologa sira Flindersa Petrieja.

Leta 1895 je francoski arheolog na obisku ugotovil, da je kamen iz Palerma pomemben. Pisavo na kamnu je leta 1902 prevedel Heinrich Schäfer.

O datumu nastanka Palermskega kamna in kraljevih letopisov, ki jih vsebuje, obstajajo spori. Zgodovinarji se ne strinjajo, ali je bilo pisanje opravljeno naenkrat ali je bilo sčasoma dopolnjeno. Prav tako se ne strinjajo glede datuma nastanka zapisa; ali je bil napisan v času, ki ga opisuje, ali pa je bil napisan veliko pozneje? Trdijo, da je bila stela izdelana veliko pozneje, morda v petindvajseti dinastiji (747-656 pr. n. št.). Iz podrobnosti se zdi jasno, da četudi Kraljevi letopisi na kamnu iz Palerma in drugih delih niso bili napisani kmalu po času, ki ga opisujejo, temeljijo na izvirniku iz Starega kraljestva.

Obstajajo tudi spori o tem, ali so vsi kosi del iste stele ali izvirajo iz različnih kopij. Nekateri deli v Kairu naj ne bi bili pristni.

Pisava je težko berljiva. Tako zaradi slabega stanja nekaterih delov kot tudi zaradi njene starosti. Če je pisava kasnejša kopija, ki ni iz časa pete dinastije, obstaja tudi možnost, da je pri kopiranju prišlo do napak.

Palermski kamen in drugi deli kraljevih letopisov so zelo pomembni za zgodovino Starega kraljestva. V njih so na primer navedena imena članov kraljevih družin v prvih petih dinastijah, ki niso navedena nikjer drugje.

Egipčanski kraljevski seznami iz Novega kraljestva, kot sta Turinski kanon (13. stoletje pred našim štetjem) in Abydoski kraljevski seznam (vladavina Setija I., 1294-1279 pred našim štetjem), navajajo, da je bil Menes (verjetno Narmer) (približno 3100 ali 3000 pred našim štetjem) prvi kralj prve dinastije. Pravijo, da je bil on tisti, ki je združil Egipt. Vendar so v zgornji vrstici Kraljevih letopisov navedeni nekateri zgodnejši vladarji Zgornjega in Spodnjega Egipta. Ti morajo izvirati iz časa pred poenotenjem Egipta. O povezovanju imen teh kraljev z zgodovinskimi osebami se še vedno razpravlja.

Starodavni zgodovinar Manetho je pri pisanju zgodovine zgodnjih egiptovskih dinastij gotovo uporabljal nekaj podobnega steli iz Kraljevih letopisov. Ta je bila napisana v tretjem stoletju pred našim štetjem. Kraljevi seznam, ki se najbolje ujema z njegovim delom, je Turinski kanon.

• Seznam faraonov
• Seznam kraljev Abydosa
• Seznam kraljev Karnaka
• Seznam Turinski kralj