Alfred Hershey
Alfred Day Hershey (4. december 1908 - 22. maj 1997) je bil ameriški bakteriolog in genetik, dobitnik Nobelove nagrade.
Rodil se je v mestu Owosso v Michiganu in leta 1930 na državni univerzi v Michiganu diplomiral iz kemije, leta 1934 pa doktoriral iz bakteriologije in se kmalu zatem zaposlil na oddelku za bakteriologijo na univerzi Washington v St. Louisu.
Leta 1940 je začel izvajati poskuse z bakteriofagi skupaj z Italijanom Salvadorjem Lurijo in Nemcem Maxom Delbrückom. Ugotovil je, da si lahko virusa izmenjata genetske informacije, ko dva različna seva bakteriofaga okužita isto bakterijo.
Leta 1950 se je z ženo Harriet preselil v Cold Spring Harbor v New Yorku, kjer se je pridružil oddelku za genetiko Carnegie Institution for Science. Tam je leta 1952 skupaj z Martho Chase izvedel znameniti poskus z mešanico Hershey-Chase. Ta poskus je bil dodaten dokaz, da je DNK in ne beljakovine genetski material.
Leta 1962 je postal direktor Carnegie Institution, leta 1969 pa je prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino, ki si jo je delil z Lurijo in Delbrückom za odkritje replikacije virusov in njihove genetske strukture.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bil poklic Alfreda Daya Hersheya?
O: Alfred Day Hershey je bil ameriški bakteriolog in genetik, dobitnik Nobelove nagrade.
V: Kje je diplomiral?
O: Leta 1930 je diplomiral iz kemije na državni univerzi v Michiganu.
V: Kdaj je začel izvajati poskuse z bakteriofagi?
O: Z bakteriofagi je začel eksperimentirati leta 1940 skupaj z Italijanom Salvadorjem Lurijo in Nemcem Maxom Delbrückom.
V: Kaj je dokazal slavni poskus z mešalnikom Hershey-Chase?
O: Slavni poskus z mešalnikom Hershey-Chase je bil dodaten dokaz, da je DNK in ne beljakovine genetski material.
V: Kdaj se je Alfred Day Hershey preselil v Cold Spring Harbor v New Yorku?
O: Leta 1950 se je preselil v Cold Spring Harbor v New Yorku, da bi se pridružil oddelku za genetiko Carnegie Institution for Science.
V: S kom si je Alfred Day Hershey delil Nobelovo nagrado?
O: Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino si je leta 1969 delil z Italijanom Salvadorjem Lurijo in Nemcem Maxom Delbrückom za odkritje replikacije virusov in njihove genetske strukture.
