Alfred Hershey – Nobelov nagrajenec, pionir bakteriofagov in poskus Hershey-Chase

Alfred Day Hershey (4. december 1908 – 22. maj 1997) je bil ameriški bakteriolog in genetik, znan kot pionir raziskav bakteriofagov in prejemnik Nobelove nagrade. Njegovo delo je močno prispevalo k razumevanju, kateri molekuli nosita genetske informacije in kako se virusi razmnožujejo v bakterijah.

Življenjepis in izobraževanje

Rojen je bil v mestu Owosso v Michiganu. Leta 1930 je na državni univerzi v Michiganu diplomiral iz kemije, nato pa leta 1934 doktoriral iz bakteriologije. Po doktoratu se je zaposlil na oddelku za bakteriologijo na univerzi Washington v St. Louisu, kjer je začel svoje raziskave na virusih, ki okužijo bakterije.

Raziskave bakteriofagov in sodelavci

V začetku 1940-ih je Hershey sodeloval z drugimi vodilnimi raziskovalci bakteriofagov, med njimi z Italijanom Salvadorjem Lurijo in Nemcem Maxom Delbrückom. Skupaj so razvili eksperimentalne pristope, ki so omogočili molekularno preučevanje virusov bakterij (t. i. bakteriofagov), njihovega cikla razmnoževanja in genetske izmenjave. Hershey je pokazal, da se lahko različni sevi bakteriofagov izmenjajo viruse ali genetske informacije, če isto bakterijo okužita dva različna seva faga.

Poskus Hershey–Chase

Leta 1950 se je z ženo Harriet preselil v Cold Spring Harbor v New Yorku in se pridružil oddelku za genetiko Carnegie Institution for Science. Tam je leta 1952 skupaj z Martho Chase izvedel znameniti poskus z mešanico Hershey–Chase. V tem elegantnem eksperimentu sta uporabila bakteriofag T2 in radioaktivno označevala njegovo DNK z izotopom fosforja (P-32) ter njegove beljakovine s izotopom žvepla (S-35). Po okužbi bakterij sta z mešalnikom ločila pritrjene delce faga od bakterijskih celic in ugotovila, da radioaktivnost iz fosforja (torej DNK) preide v bakterijo, medtem ko oznaka iz beljakovin ostane zunaj.

Rezultat je jasno pokazal, da DNK vstopi v gostiteljsko celico in nosi informacijo, potrebno za proizvodnjo novih virusov, medtem ko beljakovine lupine ne vstopajo in zato ne prenašajo dednega materiala. Čeprav poskus ni bil edini dokaz, je močno potrdil idejo, da je DNK genetski material.

Pomen odkritij in nadaljnje delo

Hersheyjeva dognanja so bila ključna za prehod biologije k molekularnemu razumevanju genetike. Skupaj z delom drugih raziskovalcev, kot je bilo delo Averyja in sodelavcev, je experiment Hershey–Chase utrdil vlogo DNK kot nosilca genetskih informacij in odprl pot nadaljnjim študijam strukture DNK, replikacije in genske ekspresije.

Hershey je nadaljeval z raziskavami mehanizmov replikacije virusov in genetske organizacije bakteriofagov. Njegove metode in koncepti so postali temelj za razvoj molekularne genetike in virologije v naslednjih desetletjih.

Nagrajevanje in zapuščina

Za svoje prispevke k razumevanju replikacije virusov in njihove genetske strukture je leta 1969 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino, ki jo je delil z Lurijo in Delbrückom. Leta 1962 je postal direktor Carnegie Institution, kjer je vplival na razvoj raziskav v genetiki in molekularni biologiji.

Alfred Hershey velja za enega ključnih pionirjev v raziskavah bakteriofagov; njegovo delo je pomembno vplivalo na biologijo 20. stoletja in omogočilo naslednjim generacijam znanstvenikov razumevanje molekularnih temeljev dednosti. Umrl je leta 1997, vendar njegovi eksperimenti in koncepti ostajajo temeljni del učenja o genetiki in virologiji.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bil poklic Alfreda Daya Hersheya?

V: Kje je diplomiral?

V: Kdaj je začel izvajati poskuse z bakteriofagi?

V: Kaj je dokazal slavni poskus z mešalnikom Hershey-Chase?

V: Kdaj se je Alfred Day Hershey preselil v Cold Spring Harbor v New Yorku?

V: S kom si je Alfred Day Hershey delil Nobelovo nagrado?

Išči po črki