Antonin Gregory Scalia (11. marec 1936 - 13. februar 2016) je bil konservativni pravnik na vrhovnem sodišču Združenih držav Amerike. Bil je pomožni sodnik. Na sodišče ga je leta 1986 imenoval Ronald Reagan in je služboval kot sodnik do svoje smrti leta 2016.
Zgodnje življenje in izobraževanje
Scalia se je rodil 11. marca 1936 v New Jerseyju v družini italijansko-ameriških staršev in je bil katoličan. Bil je prvi Američan italijanskega rodu, ki je služboval na Vrhovnem sodišču ZDA. Študiral je pravo na uglednih institucijah; diplomiral je na Georgetown University in pozneje na Harvard Law School, kjer je pridobil pravno izobrazbo, ki mu je odprla pot v akademijo in prakso.
Kariera pred Vrhovnim sodiščem
Pred imenovanjem na Vrhovno sodišče je Scalia deloval v različnih vlogah v pravnem svetu. Bil je sodnik na zveznem prizivnem sodišču za okrožje Columbia (U.S. Court of Appeals for the D.C. Circuit), kar je pogosto veljalo za pomembno izhodišče za prihodnje sodnike Vrhovnega sodišča. Poleg sodniškega dela je bil tudi profesor prava in predaval na več pravnih fakultetah, kjer je vplival na generacije pravnikov. Deloval je tudi v pravni praksi in na vladnih položajih, kar mu je dalo širok vpogled v sodno delo in javno upravo.
Sodna filozofija in vpliv
Scalia je bil najbolj poznan po svoji zavezanosti k originalizmu in tekstualizmu pri razlagi ustave in zakonov. Originalizem pomeni, da sodnik skuša razumeti pomen ustavnega besedila glede na namen in razumevanje tistih, ki so ga sprejeli v času njegovega nastanka. Tekstualizem pri razlagi zakonov poudarja pomen besedila pred namenom zakonodajalca ali zunanjimi vednostmi.
Njegov slog je bil odločen, retorično spreten in pogosto kontroverzen; zaradi močnih ločenih mnenj je pomembno vplival na razvoj ameriške ustavne teorije in prakse. Scalia je bil tudi oster kritik razširjenega vpliva upravnih agencij ter je nasprotoval preveliki uporabi sodne "ustavne ustvarjalnosti" v imenu sodne aktivnosti.
Pomembne sodbe in javne izjave
Ena najbolj znanih sodb, ki jo je napisal Scalia, je bila v zadevi District of Columbia v. Heller (2008), kjer je Vrhovno sodišče v veliki zadevi potrdilo, da Drugi amandma zagotavlja posameznikovo pravico do lastništva in nošenja orožja v določenih okoliščinah. Scalia je prav tako zapomljiv po močnem ločenem mnenju v zadevi Obergefell v. Hodges (2015), kjer je nasprotoval odločbi, ki je dala pravico do istospolnih porok po vsej državi. V številnih drugih primerih je izrazil jasne stališča o ločitvi oblasti, svobodi govora, verskih svoboščinah in omejitvah sodne razlage.
Scalia je napisal tudi knjigo in številne članke o sodni razlagi; med pomembnejšimi deli je knjiga A Matter of Interpretation, v kateri predstavi in ubranjuje svoje poglede na razlago zakonov in ustave.
Osebno življenje in zapuščina
Scalia je bil znan tudi po svojem osebnem značaju: bil je goreč katolik, družinski človek in priča močnega osebnega prepričanja, ki se je odražalo v njegovem sodnem delu. Njegova smrt februarja 2016 je pustila pomemben pravni in politični praznino na Vrhovnem sodišču ZDA. Njegovi prispevki so oblikovali sodno konservativno miselnost zadnjih desetletij in še naprej vplivajo na razprave o tem, kako naj sodniki razlagajo pravo. Scalia je za mnoge ostal simbol strogosti tekstualne in originalistične razlage prava ter primer močne sodne retorike.
Scaliina dediščina je kompleksna: za privržence je bil branik ustavne zvestobe in jasne pravne metode, za kritike pa pogosto preveč omejen na dosledno, včasih tudi strogo interpretacijo, ki naj bi zapostavljala sodobne družbene potrebe. Kljub temu ostaja ena najbolj vplivnih osebnosti ameriške sodne zgodovine v zadnjem stoletju.