Demosten
Demosten (384-322 pr. n. št., grško: Δημοσθένης, Dēmosthénēs) je bil znan grški državnik in govornik iz antičnih Aten. Njegovi govori kažejo vrhunec klasične atenske govorniške spretnosti. Prav tako nam veliko povedo o politiki in kulturi antične Grčije v 4. stoletju pred našim štetjem. Demosten se je retorike naučil s preučevanjem govorov prejšnjih velikih govornikov. Prve govore na sodišču je imel pri dvajsetih letih. Učinkovito je zagovarjal, da bi od svojih skrbnikov dobil tisto, kar je ostalo od njegove dediščine. Nekaj časa se je Demosten preživljal kot poklicni pisec govorov in odvetnik, ki je pisal govore za uporabo v zasebnih sodnih postopkih.
Pri 21 letih je Demosten prevzel službo poveljnika vojnih ladij v Atenah.
Demosten se je začel zanimati za politiko v času, ko je pisal govore za druge. Leta 354 pred našim štetjem je imel prve javne politične govore. Svoja najproduktivnejša leta je posvetil nasprotovanju makedonski ekspanziji. Idealiziral je svoje mesto in si vse življenje prizadeval obnoviti prevlado Aten ter motivirati preostale Atenčane proti Filipu II.makedonskemu. Prizadeval si je ohraniti svobodo svojega mesta in skleniti zavezništvo proti Makedoniji, s čimer je neuspešno poskušal ovirati Filipove načrte, da bi z osvojitvijo vseh grških držav razširil svoj vpliv proti jugu. Po Filipovi smrti je imel Demosten vodilno vlogo v vstaji svojega mesta proti novemu makedonskemu kralju Aleksandru Velikemu. Vendar so bila njegova prizadevanja neuspešna in upor je naletel na ostro makedonsko reakcijo. Da bi preprečil podoben upor proti svoji vladavini, je Aleksandrov naslednik Antipater poslal svoje ljudi, da bi izsledili Demostena. Demosten si je vzel življenje, da bi se izognil aretaciji Arhiasa, Antipaterjevega zaupnika.
Aleksandrijski kanon, ki sta ga sestavila Aristofan Bizantinski in Aristarh Samotraški, priznava Demostena za enega od desetih največjih atiških govornikov in piscev govorov. Po Longinu je Demosten "do skrajnosti izpopolnil ton vzvišenega govora, žive strasti, izobilje, pripravljenost, hitrost". Ciceron ga je hvalil kot "popolnega govornika", ki mu ničesar ne manjka, Kvintilijan pa ga je poveličeval kot "lex orandi" ("merilo govorništva") in da "inter omnes unus excellat" ("je edini med vsemi govorniki").
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Demosten?
O: Demosten je bil znan grški državnik in govornik iz antičnih Aten, ki je živel v 4. stoletju pred našim štetjem.
V: Kako se je Demosten naučil retorike?
O: Demosten se je retorike naučil tako, da je preučeval govore prejšnjih velikih govornikov.
V: Kdaj je imel svoje prve govore na sodišču?
O: Prve govore na sodišču je imel pri dvajsetih letih.
V: Kakšno službo je sprejel pri 21 letih?
O: Pri 21 letih je Demosten prevzel službo poveljnika vojnih ladij v Atenah.
V: Zakaj se je začel zanimati za politiko?
O: Politika ga je začela zanimati, ko je pisal govore za druge. Leta 354 pred našim štetjem je imel svoj prvi javni politični govor.
V: Kakšni so bili njegovi cilji kot politika?
O: Njegovi cilji kot politika so bili ohraniti svobodo Aten in skleniti zavezništvo proti Makedoniji, da bi neuspešno oviral Filipove načrte, da bi z osvojitvijo vseh grških držav razširil svoj vpliv proti jugu.
V: Kako so Demostena priznavali drugi velikani v zgodovini?
O: Aleksandrijski kanon, ki sta ga sestavila Aristofan Bizantinski in Aristarh Samotraški, priznava Demostena kot enega od desetih največjih atiških govornikov in piscev govorov. Longin ga je pohvalil, da je izpopolnil "ton vzvišenega govora, žive strasti, obilje, pripravljenost, hitrost". Ciceron ga je hvalil kot "popolnega govornika", ki mu ničesar ne manjka, Kvintilijan pa ga je poveličeval kot "lex orandi" ("merilo govorništva") in da "inter omnes unus excellat" ("je edini med vsemi govorniki").
