Demosten: atenski govornik in nasprotnik makedonske ekspanzije

Demosten — znameniti atenski govornik, nasprotnik makedonske ekspanzije in simbol atenske retorike ter boja za svobodo v 4. st. pr. n. št.

Demosten (384-322 pr. n. št., grško: Δημοσθένης, Dēmosthénēs) je bil znan grški državnik in govornik iz antičnih Aten. Njegovi govori kažejo vrhunec klasične atenske govorniške spretnosti. Prav tako nam veliko povedo o politiki in kulturi antične Grčije v 4. stoletju pred našim štetjem. Demosten se je retorike naučil s preučevanjem govorov prejšnjih velikih govornikov. Prve govore na sodišču je imel pri dvajsetih letih. Učinkovito je zagovarjal, da bi od svojih skrbnikov dobil tisto, kar je ostalo od njegove dediščine. Nekaj časa se je Demosten preživljal kot poklicni pisec govorov in odvetnik, ki je pisal govore za uporabo v zasebnih sodnih postopkih. Izhajal je iz atenške demos Paeania in iz družine srednjega sloja; njegovo zgodnje življenje je bilo zaznamovano z bojem za pravico do zapuščine, kar je vplivalo tudi na njegovo kasnejše delo v sodnih zadevah in politiki.

Otroštvo in izobraževanje

Po biografskih pričevanjih (pretežno iz del Plutarha in drugih poznejših avtorjev) je imel Demosten govorno pomanjkljivost — nagnjenost k šepetanju ali hromi izgovorjavi. Tradicija pripoveduje, da se je sam učil govorništva z intenzivnimi vajami: bral je naglas ob razbitih oknih, polnil si je usta s kamni, da bi izboljšal dikcijo, ter govoril ob morski obali, da bi presegel šum valov. Tak način vadbe je postal del legende o njegovem vztrajnem in samostojnem izpopolnjevanju retoričnih spretnosti. Poleg samostojnega študija je preučeval stare govore in učenje velikih govornikov tistega časa.

Javna služba in vojaška vloga

Pri 21 letih je Demosten prevzel službo poveljnika vojnih ladij v Atenah. V času svoje javne službe je pridobil praktične izkušnje z vodenjem in javnimi nastopi, kar je utrdilo njegov ugled v skupnosti. Služba v mornarici mu je dala tudi vpogled v varnostne in zunanjo politike Aten, kar je kasneje oblikovalo njegovo nasprotovanje makedonski ekspanziji.

Politično delovanje in nasprotovanje Makedoniji

Demosten se je začel zanimati za politiko v času, ko je pisal govore za druge. Leta 354 pred našim štetjem je imel prve javne politične govore. Svoja najproduktivnejša leta je posvetil nasprotovanju makedonski ekspanziji. Idealiziral je svoje mesto in si vse življenje prizadeval obnoviti prevlado Aten ter motivirati preostale Atenčane proti Filipu II.makedonskemu. Prizadeval si je ohraniti svobodo svojega mesta in skleniti zavezništvo proti Makedoniji, s čimer je neuspešno poskušal ovirati Filipove načrte, da bi z osvojitvijo vseh grških držav razširil svoj vpliv proti jugu. Po Filipovi smrti je imel Demosten vodilno vlogo v vstaji svojega mesta proti novemu makedonskemu kralju Aleksandru Velikemu. Vendar so bila njegova prizadevanja neuspešna in upor je naletel na ostro makedonsko reakcijo. Da bi preprečil podoben upor proti svoji vladavini, je Aleksandrov naslednik Antipater poslal svoje ljudi, da bi izsledili Demostena. Demosten si je vzel življenje, da bi se izognil aretaciji Arhiasa, Antipaterjevega zaupnika.

Najpomembnejša dela in slog

Demostenova zapuščina obsega obsežen korpus govoric, od katerih jih je približno šestdeset ohranjenih. Med njegovimi najbolj znanimi deli so Filipike (niz govorov, v katerih je opozarjal na nevarnost Filipa II. in pozival k odpornosti) in Olintijci (govori v podporo grškemu mestecu Olinth). Izstopa tudi govor "O venčku" (Peri stephanos), v katerem je branil svoj politični in moralni ugled v sporu z Aeschinom — ta govor velja za eno njegovih mojstrovin in je bil predmet velike razprave v atenski javnosti.

Kar zadeva slog, je Demosten znan po:

Ocene in pomen

Aleksandrijski kanon, ki sta ga sestavila Aristofan Bizantinski in Aristarh Samotraški, priznava Demostena za enega od desetih največjih atiških govornikov in piscev govorov. Po Longinu je Demosten "do skrajnosti izpopolnil ton vzvišenega govora, žive strasti, izobilje, pripravljenost, hitrost". Ciceron ga je hvalil kot "popolnega govornika", ki mu ničesar ne manjka, Kvintilijan pa ga je poveličeval kot "lex orandi" ("merilo govorništva") in da "inter omnes unus excellat" ("je edini med vsemi govorniki").

Dedščina

Demostenov vpliv je presegel njegovo dobo: njegovi govori so bili predmet študija v rimski retoriki in pozneje v renesančnem humanizmu. Postal je vzor za vse, ki so želeli združiti politično angažiranost z retorično veščino. Njegova prizadevanja za samostojnost Aten in njegov slog javnega nastopanja ostajajo ključni pri preučevanju klasične retorike in demokratičnih praks antične Grčije.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Demosten?

V: Kako se je Demosten naučil retorike?

V: Kdaj je imel svoje prve govore na sodišču?

V: Kakšno službo je sprejel pri 21 letih?

V: Zakaj se je začel zanimati za politiko?

V: Kakšni so bili njegovi cilji kot politika?

V: Kako so Demostena priznavali drugi velikani v zgodovini?

Išči po črki