Edward Kennedy "Duke" Ellington (29. april 1899 - 24. maj 1974) je bil ameriški skladatelj, pianist in vodja big banda. Bil je eden najpomembnejših glasbenikov v zgodovini posnete glasbe, imenujejo pa ga tudi ena največjih osebnosti jazzovske glasbe. Igral je tudi blues, gospel, pop in klasično glasbo. Deloval je 60 let. Po smrti je postal še bolj priljubljen. Odbor za Pulitzerjevo nagrado mu je leta 1999 podelil posebno priznanje.
Ellington je svojo glasbo imenoval "ameriška glasba" in ne "jazz". Nekateri ljudje, ki so igrali v Ellingtonovi skupini, so bili tudi znani ali pomembni jazzovski glasbeniki.
Ellington je svojo skupino vodil od leta 1923 do svoje smrti leta 1974, ko je zbolel za pljučnim rakom. Njegov sin Mercer Ellington je prevzel skupino, dokler ni leta 1996 umrl za rakom. Nato je skupino prevzel Paul Ellington, Mercerjev najmlajši sin.
Zgodnje življenje in začetek kariere
Edward Kennedy Ellington se je rodil v Washingtonu, D.C. V otroštvu je začel igrati klavir in že kmalu pokazal izjemen občutek za harmonijo ter ritem. Prišel je iz družine z glasbenimi vplivi in je kot mladenič vodil lokalne ansamble. Priimek "Duke" je pridobil zaradi svojega prefinjenega videza in elegantnega vedenja.
Vzpon v New Yorku in Cotton Club
Ellington je svojo profesionalno kariero utrdil po prihodu v New York v začetku 1920-ih. Njegova skupina je postala hišna zasedba slavnega Cotton Cluba v Harlemu (1927–1931), kar jim je prineslo širšo prepoznavnost po ameriških radijskih prenosih in zapisih. V tem obdobju so nastale številne zgodnje uspešnice in Ellington je začel razvijati značilen slog orkestracije.
Slog, inovacije in pomembni člani ansambla
Ellington je bil znan po izvirni rabi orkestrske barve; pri ustvarjanju je pogosto pisal z mislijo na posamezne glasbenike in njihove posebne zvočne lastnosti. Med najbolj izstopajočimi članmi njegove skupine so bili:
- Johnny Hodges (alto saksofon) – izjemno čustven in prepoznaven ton;
- Ben Webster in Paul Gonsalves (tenor saksofon) – močni, poetični solisti;
- Jimmy Blanton (kontra bas) – revolucionarno je razširil vlogo basa v jazzu;
- Cootie Williams (truba) – znan po specifičnem tonu in uporabi mute;
- Billy Strayhorn – dolgoletni sodelavec in soavtor, avtor znamenite skladbe "Take the 'A' Train".
Ellington je izpopolnjeval forme od krajših plesnih števil do obsežnih simfonijskih suiteov, med katerimi je eden najbolj znanih "Black, Brown and Beige" (premierno predvajan v Carnegie Hall, 1943).
Ključne skladbe in pomembni nastopi
Med Ellingtonove najbolj prepoznavne skladbe sodijo standardi, kot so "Mood Indigo", "It Don't Mean a Thing (If It Ain't Got That Swing)", "Sophisticated Lady" in "In a Sentimental Mood". Njegovo ime pa je tesno povezano tudi s podpisno skladbo njegove zasedbe "Take the 'A' Train" (avtor Billy Strayhorn), ki je pogosto veljala za himno njegove skupine.
Pomemben preobrat v karieri se je zgodil leta 1956 na Newport Jazz Festivalu, ko je energičen solo Paula Gonsalvesa med izvedbo "Diminuendo and Crescendo in Blue" ponovno pritegnil veliko pozornosti in spodbudil nov val zanimanja za Ellingtonovo glasbo; posnetek iz tega koncerta je izšel na zelo uspešnem ploščnem zapisu.
Poglobljena ustvarjalnost in širjenje meja
Ellington je redno združeval elemente različnih glasbenih tradicij — od bluesa in gospelov do klasične glasbe — ter s tem širše opredelil pomen ameriške glasbe. Pisal je za gledališče, film in televizijo ter ustvaril številne obsežne suite in orkestralne razprave, ki so presegle navadno plesno ali zabavno funkcijo big banda.
Osebno življenje, pozna leta in zapuščina
Ellington je imel dolgo in produktivno kariero, ki je trajala več kot šest desetletij. Umrl je 24. maja 1974 zaradi zapletov pljučnega raka v New Yorku. Njegov sin Mercer Ellington je prevzel vodenje ansambla, kasneje je skupino vodil Paul Ellington.
Ellingtonova zapuščina je izjemna: avtor je stoterih do več kot tisoč skladb, njegove melodije in aranžmaji pa ostajajo del glasbene izobraževalne, koncertne in posnetkarske prakse. Velja za enega osrednjih arhitektov big band zvoka ter za pionirja, ki je jazz izpodrinil iz ozke popularne kategorije v priznano umetniško ustvarjanje.
Nagrade in priznanja
Med njegovimi pomembnimi priznanj je tudi podelitev Presidential Medal of Freedom leta 1969 (ena izmed najvišjih civilnih odličij v ZDA). Leta 1999 mu je Odbor za Pulitzerjevo nagrado podelil posebno priznanje za izjemen prispevek k ameriški glasbi in kulturi.
Pomen za prihodnje generacije
Ellington vpliva na glasbenike različnih žanrov še danes. Njegova metoda pisanja za posamezne glasbenike, razvoj barvnega in harmoničnega jezika v big bandu ter poglobljeno razumevanje ameriških glasbenih tradicij so postali predmet študija in vzor mnogim skladateljem, aranžerjem in izvajalcem po vsem svetu.