Črna mamba (Dendroaspis polylepis) — opis, razširjenost in strup
Črna mamba (Dendroaspis polylepis) spada v družino kač Elapidae. Je druga največja strupena kača na svetu. Odrasla črna mamba lahko doseže dolžino do 4,3 m (14 čevljev). Koža črne mambe v resnici ni črna, ime je dobila po barvi strehe ust.
Črna mamba živi na jugu in vzhodu Afrike. Najdemo jih vse do Eritreje na severu in Namibije na zahodu ter po vsej Južni Afriki. Po svetu je znana po svojem nevarnem strupu. Je zelo hitra (doseže hitrost 12 milj na uro) in lahko tudi zelo hitro pleza. Črna mamba živi od 10 do 11 let.
Opis
Črna mamba je dolga, vitka kača z gladkimi luskami. Barva telesa je običajno od sive, sive-zelene do rjavkasto-olivno; pri posameznikih se lahko razlikuje glede na podvrsto in okolje. Njeno ime izvira iz notranjosti ust, ki je pri odraslih temno črna in jo kača pogosto pokaže kot zastraševanje. Kot članica družine Elapidae ima fiksne sprednje sekalne zobe in kratke votle očnjake, po katerih vbrizga svoj strup.
Razširjenost in habitat
Črna mamba naseljuje suhe in polsuhe predele vzhodne in južne Afrike: savane, grmišča, svetle gozdove, robove gozdov, kamnite pobočja in obdelane površine v bližini naselij. Izogiba se gostim tropskim pragozdovam in izjemno suhim puščavskim območjem. Njena razširjenost sega od vzhodne Afrike (vključno z deli Sudana in Eritreje) do južnih območij vnamibiji in Južni Afriki.
Vedenje in prehrana
Črna mamba je pretežno dnevna in aktivna plenilka. Je sposobna hitro teči po tleh (približno 12 milj na uro, kar je okoli 19 km/h) in dobro pleza, zato lahko išče plen tako na tleh kot v drevju ali skalnih razpokah. Prehranjuje se z majhnimi sesalci (miši, podgane, veverice), pticami in njihovimi mladiči ter občasno z netopirji. Ko lovi, pleni aktivno zasleduje in ugrizne, nato počaka, da strup deluje, preden sledi zastrupljenemu plenju.
Strup in učinki pike
Strup črne mambe je močan, predvsem nevrotoksičen, kar pomeni, da napada živčni sistem. Po ugrizu lahko pride do pomanjkanja koordinacije, zaspanosti, težav z govorom in požiranjem, mišične paralize ter nazadnje do dihalne odpovedi. Brez hitre medicinske oskrbe je ponekod stopnja smrtnosti zelo visoka. Količina vbrizganega strupa je lahko velika, zato so piki črne mambe medicinsko nujni primeri.
Prva pomoč in zdravljenje
Če pride do ugriza, je pomembno hitro ukrepanje: prizadetega najtakoj mirno umirimo, omejimo gibanje poškodovanega uda in ga po možnosti imobiliziramo (uporabimo preprosto opornico), ter nemudoma poiščemo nujno medicinsko pomoč. Ne smemo rezati rane, sesati strupa ali uporabljati tesnih garot, saj lahko to poslabša poškodbe. V bolnišnici je osnovno zdravljenje antivenom (protistrup), podpora dihanju in spremljanje vitalnih funkcij; pravočasna uporaba ustreznega antivenoma močno izboljša prognozo.
Razmnoževanje in življenjska doba
Črne mambe so oviparne (odlagajo jajca). Samice običajno odložijo več jaj v zavarovanih razpokah ali gnezdilnih mestih; število jaj se lahko razlikuje, pogosto pa znaša nekaj do več deset. V divjini povprečna pričakovana življenjska doba znaša okoli 10–11 let, v ujetništvu pa lahko doživijo več let več zaradi odsotnosti plenilcev in redne oskrbe.
Status in odnosi s človekom
Čeprav črna mamba zaradi nevarnega strupa povzroča strah in je pogosto ubijana v stiku z ljudmi, ni na splošno ogrožena kot vrsta. Lokalno pa so populacije lahko prizadete zaradi izgube habitata, krčenja naravnega okolja in preganjanja. Pomembno je izobraževanje lokalnih skupnosti o varnem ravnanju in nujnosti hitrega dostopa do medicinske pomoči ob pikih.
Črna mamba je fascinantna in nevarna živalska vrsta — spoštovanje njenih vedenj in znanje, kako ravnati v primeru srečanja ali ugriza, sta ključna za varnost ljudi in same vrste.
Habitat
Črne mame uživajo v skalnatih hribih, gozdnatih savanah in gozdovih s skalami in podrtimi drevesi, ki jim nudijo zavetje. Najdemo jih tudi v votlih drevesih in v termitnih gomilah. Če črne mambe ne vznemirjamo, se bo vse življenje vračala na določen dom. Običajno jih najdemo v podsaharskih krajih v delih južne in vzhodne Afrike. Najdemo jih lahko vse do Eritreje na severu in Namibije na zahodu ter v Južni Afriki.
Prey
Črne mame se prehranjujejo z majhnimi sesalci, kot so glodavci in veverice. Včasih jedo tudi ptice. Ugriznejo enkrat ali dvakrat, nato pa počakajo, da plen postane paraliziran in umre. Nato jih pojedo.
Predatorji
O plenilcih črne mambe ni veliko informacij, vendar imajo kače veliko plenilcev. Nekateri plenilci so ptice plenilke, krokodili, velike žabe, manguste, kuščarji, lisice, šakali in celo ljudje. Ubijamo jih, ker se bojimo njihovega nevarnega strupa. Tudi kačja jajca včasih pojedo mrhovinarji. so časovno omejene in ne napadejo, če niso ogrožene. Jedo tudi dojenčke iz grmovja.
Obnašanje
Črna mamba je plašna žival. Rada se izogiba drugim živalim, če pa se z njimi spopade, postane agresivna. Ko je črna mamba ogrožena, dvigne glavo, odpre usta, razširi kapuco in se z jezikom pomakne. Prav tako bo sikala. Njeni ugrizi so hitri in večkratni. Njen strup je lahko za nas smrtno nevaren. Črna mamba se rada greje na soncu in si zapomni mesto, na katerem se greje. So hitre in lahko hitro plezajo po drevesih. Sporazumevajo se na enake načine kot večina kač. Z očmi zaznavajo gibanje, in če je nenadno, napadejo. Z jezikom "vidijo" tako, da zbirajo delce zraka in jih nato nalagajo na organ v ustih. Organ s pomočjo zračnih delcev zaznava, kaj je okoli njih. Na zunanji strani telesa nimajo ušes, vendar lahko zaznavajo vibracije tal. Tako kot mnoge druge kače, če so ogrožene, pokažejo agresijo in signale, ki opozarjajo napadalca.
Venom
Ugriz črne mambe zlahka ubije veliko odraslih moških. Smrtonosni strup v večini primerov ubije v 30 minutah do 3 urah. Za razliko od večine kač ima dovolj strupa, da v kratkem času ugrizne večkrat. Če je mogoče, črna mamba običajno napade glavo svojega plena, da ga lažje ubije. Zato se lahko črna mamba dvigne do višine skoraj štirih metrov.
Razmnoževanje
Ko samci in samice končajo s parjenjem, se vrnejo v svoje domove. V dveh do treh mesecih samice odložijo 6-17 jajc, ki se izležejo v 2-3 mesecih. Poleg parjenja se črne mame med seboj ne družijo. Ne poskušajo vzgajati mladičev. Ko samica odloži jajca, jih položi na varno mesto in jih pusti. Mladiči se morajo od rojstva braniti sami. Mlade črne mame ostanejo v jajcu 2-3 mesece, nato pa z "jajčnim zobom" prebijejo lupino. Ko se izvalijo, so že skoraj popolnoma razviti, imajo pa tudi že žleze za strup in se lahko branijo le nekaj minut po rojstvu. Črne mame se parijo zgodaj spomladi. Kačji samci najdejo samico tako, da sledijo njenemu vonju. Ko samec črne mambe najde samico, jo pregleda z jezikom. Samci se med parjenjem pogosto spopadajo. Prepletejo se in dvignejo glavo do enega metra nad tlemi. Videti je, kot da plešejo.
Sorodne vrste
Črna mamba je v sorodu z vsemi pripadniki družine elapidae
Vprašanja in odgovori
V: Kako je znanstveno ime črne mambe?
O: Znanstveno ime črne mambe je Dendroaspis polylepis.
V: V katero družino kač spada črna mamba?
O: Črna mamba spada v družino kač Elapidae.
V: Kako dolga je lahko odrasla črna mamba?
O: Odrasla črna mamba je lahko dolga do 4,3 m (14 čevljev).
V: Zakaj se črna mamba imenuje "črna"?
O: Črna mamba se imenuje "črna" zaradi barve ustne votline in ne zaradi barve kože.
V: V katerem delu Afrike lahko najdemo črno mambo?
O: Črna mamba živi na jugu in vzhodu Afrike, na severu do Eritreje in na zahodu do Namibije ter v Južni Afriki.
V: Kakšna je življenjska doba črne mambe?
O: Črna mamba živi od 10 do 11 let.
V: Kakšen je ugled črne mambe po svetu?
O: Črna mamba je po svetu znana po svojem nevarnem strupu in velja za eno najbolj smrtonosnih kač na svetu.
