Giambattista Pittoni: beneški slikar rokokoja in poznega baroka (1687–1767)

Giambattista Pittoni (ali Giovanni Battista Pittoni; 6. junij 1687 – 6. november 1767) je bil italijanski slikar, ena vodilnih osebnosti beneškega slikarstva v 18. stoletju. Njegove slike sodijo v obdobje poznega baroka in rokokoja. Bil je med ustanovitelji in pozneje predsedniki beneške Akademije lepih umetnosti in je bil za časa življenja zelo iskan po vsej Italiji.

Življenjepis

Pittoni se je rodil 6. junija 1687 v Benetkah, kjer je preživel večino svojega ustvarjalnega življenja. V mladosti se je izobraževal v beneškem slikarskem okolju in se leta 1716 pridružil tamkajšnjemu slikarskemu cehu. Leta 1720 je odpotoval v Francijo, kamor so ga vodile predvsem strokovne priložnosti in stik z novimi umetniškimi tokovi; obisk je vplival na njegov slog in koloristiko. V Benetkah je bil aktiven kot slikarski mojster in kot organizator umetniškega življenja: med letoma 1758 in 1760 ter med letoma 1763 in 1764 je bil predsednik beneške Akademije lepih umetnosti. Umrl je 6. novembra 1767 v Benetkah.

Slog in teme

Pittonijev opus obsega predvsem verske kompozicije, oltarne slike, mitološke prizore in dekorativne cikle za palače. Njegov slog združuje beneško tradicijo baročne barvnosti z lahkotnejšo, eleganto rokokojsko gestiko: značilni so jasne in skladne kompozicije, nežne in harmonične barvne kombinacije ter izpiljene figure z dovršenimi izrazi in gibi. Čeprav je bil sodobnik drugih velikih beneških slikarjev 18. stoletja, je Pittoni pogosto ohranil bolj klasično uravnoteženost v kompoziciji in manj pretirano okraskov kot nekateri rokokojski avtorji.

Delovanje in vpliv

Bil je cenjen portretist in avtor velikih oltarnih slik ter dekoracij za cerkve in palače.
Njegove naročnike so sestavljali verske ustanove, beneška aristokracija in tuji meceni; zaradi tega so njegova dela razpršena po različnih italijanskih krajevnih in evropskih zbirkah.
Z vlogo ustanovitelja in predsednika Akademije lepih umetnosti je pomembno pripomogel k institucionalnemu razvoju umetniškega izobraževanja v Benetkah ter vplival na mlajše generacije slikarjev.

Dediščina in zbirke

Pittonijeva dela se še danes hranijo v cerkvah in muzejih ter so pogosto predmet študija beneškega slikarstva 18. stoletja. Več njegovih del lahko najdemo v Benetkah, hkrati pa so njegova dela prisotna tudi v drugih italijanskih in tujih zbirkah. Njegov prispevek šteje kot pomembna povezava med barokom in rokokoem v beneškem kontekstu.

Zaključek: Giambattista Pittoni je ključen predstavnik beneške umetniške šole 18. stoletja — slikar znan po skladnih kompozicijah, prijetni barvnosti in številnih naročilih za cerkvene in zasebne prostore. Kot ustanovni član in večkratni predsednik Akademije lepih umetnosti je tudi organizacijsko pomembno vplival na umetnostno življenje v Benetkah.

Kruh in ribe

Čudež kruha in rib je Pittonijeva slika iz leta 1725. Slika je v zbirki Narodne galerije Viktorije v Viktoriji v Avstraliji. Zgodba je zapisana v vseh štirih evangelijih. Pittonijeva slika je iz Janezovega evangelija (6,3-13): Jezus je odšel v gore ... za njim je šla velika množica, jim naročil, naj se usedejo, vzel pet hlebov in dve ribi, se zahvalil, jih razlomil in učenci so jih razdelili.

Dela

Bakhus in Ariadna v senatu (30. leta 17. stoletja), Republiški senat (Italija), Palazzo Madama, Sala Cavour, Rim
V muzeju Louvre v Parizu:

Kristus podeli ključe raja svetemu Petru
Kontinuiteta Scipiona (1733-1735)
Suzana in starešine (1723-1725)
Arhetipski grob John Tillotson (1630-1694) (1726-1727)
Bakhus in Ariadna (1720-1725)
Venera in Mars (1720-1725)
Poliksenino žrtvovanje na Ahilovem grobu
Dido ustanovi Kartagino

Sveta družina, Metropolitanski muzej umetnosti, New York
Oznanjenje, Gallerie dell'Accademia, Benetke; olje na platnu
Hagar v puščavi, cerkev v Frari, Benetke; olje na platnu
Pravičnost in mir, Palazzo Pesaro, Benetke; freska
Jaslice (1740), Narodna galerija, London
Suzana in starejši (1720), Metropolitanski muzej, New York
Sveta Elizabeta deli miloščino (1734), Szépmûvészeti Múzeum, Budimpešta; olje na platnu, 72 x 43 cm
Družina (1720), olje na platnu, 60 x 73 cm, zasebna zbirka
Izakova žrtev (1720), cerkev San Francesco della Vigna, Benetke; olje na platnu, 118 x 155 cm
Sestop s križa (ok. 1750), Palača Legije časti, San Francisco, Kalifornija
Žrtvovanje Poliksene (1733-1734), Gettyjev muzej, Los Angeles
Kristus in sveti Peter, muzej Ashmolean, Oxford
Oznanjenje (1758), Accademia, Benetke
Jožefova smrt, Muzej Berggruen v palači Charlottenburg, Narodna galerija (Berlin), Berlin; olje na platnu, 97 x 79 cm
Sveti Hieronim in sveti Peter iz Alkantare (1725), National Gallery of Scotland, Edinburgh; olje na platnu, 275 x 143 cm
Pokorna Magdalena (1740) Accademia, Benetke, olje na platnu, 48 x 38 cm
Žrtvovanje Poliksene, Ermitaž, Sankt Peterburg; olje na platnu, 129 x 94 cm
Videnje svetega Antona Padovanskega (1730), Umetnostni muzej San Diego, Balboa Park, Kalifornija; 35 1/2 x 23 1/4 palca.
David in Batšeba, 74x64 cm
Najdba Mojzesa (ok. 1730), Umetnostni muzej Portland, Oregon
Čudež s kruhom in ribami (1725), National Gallery of Victoria, Melbourne; olje na platnu, 120,1x178,5 cm
Mučeništvo svetega Tomaža, cerkev San Stae, Benetke
Smrt Sofonisbe, Puškinov muzej, Moskva; olje na platnu, 165 x 214 cm
Počitek ob begu v Egipt (1725), Muzej Thyssen-Bornemisza, Madrid; olje na platnu, 108 x 135 cm
Sveti Roch (1727), Szépmûvészeti Múzeum, Budimpešta; olje na platnu, 42 x 32 cm
Alegorični spomenik v čast Isaacu Newtonu (ok. 1727-29), Muzej Fitzwilliam, Cambridge
Jaslice, Musée des Beaux-Arts, Quimper; olje na platnu, 74 × 56 cm
Kamenjanje svetega Štefana, druga leva slika cerkvenega oltarja S. Maria Diessen
Agripina smrt in Senekova smrt, Galerija Dresden
Eliezer in Rebeka (ok. 1725), Musée des Beaux-arts, Bordeaux
Madona z otrokom, ki ju častita svetnika Peter in Pij V. (1723-1724), cerkev Santa Corona, Vicenza
Madona s svetniki, cerkev San Germano dei Berici
Diane in Acteon (ok. 1725), Palazzo Chiericati, Vicenza; olje na platnu, 147 x 197,5 cm
Jeftova žrtev, Museo di Palazzo Reale, Genova
Portret kardinala Bartolomea Roverella, Accademia dei Concordi, Rovigo
Jupiter varuje pravičnost, mir in znanost, dekoracija plafonov, Ca' Pesaro, Benetke
Svetniki predstavljajo pobožno žensko devici in otroku, Clevelandski muzej umetnosti
Alegorija slikarstva in kiparstva, Gallerie dell'Accademia, Benetke
Oznanjenje, Städelsches Kunstinstitut
Žalostna Madona, muzej Gemäldegalerie (Stiftung Preussischer Kulturbesitz)
Mučeništvo svetega Klementa: Klementa: skica za oltar v cerkvi Clemenskirche, Muenster, razstavljeno na Uppsala Universitet Konstsamling
Sveti Peter, Kunsthalle

Venera in Mars (1720-1725), ki jo hranijo v pariškem Louvru

Smrt

Pittoni je umrl 6. novembra 1767 v Benetkah. Pokopan je v cerkvi San Giacomo dell'Orio. Njegov ugled je po smrti hitro zbledel. Zanimanje zanj se je ponovno pojavilo v 20. stoletju.