George Ivanovič Gurdjieff (13. januar 1866 – 29. oktober 1949), običajno imenovan Gurdjieff, je bil armenski guru in pisatelj. Bil je vpliven duhovni učitelj prve polovice 20. stoletja. Nanj so vplivali sufijski, zenovski in jogijski mistiki, ki jih je srečal na svojih zgodnjih potovanjih. Rojen je bil v regiji, ki je takrat pripadala ruskemu imperiju (danes del Armenije), in je veliko potoval po Bližnjem vzhodu, Srednji Aziji, severni Afriki ter zahodni Evropi, kjer je iskal starodavne modrosti in praktične tehnike za duhovni razvoj.

Gurdjieff je učil, da večina ljudi vse življenje živi v stanju hipnotičnega "budnega spanca":

"Iskreno povedano ... sodobni človek, kot ga poznamo, ni nič drugega kot zgolj urni mehanizem, čeprav zelo zapletene konstrukcije."

"Moderni človek živi v spanju, v spanju se rodi in v spanju umre." p66

Glavni cilj njegovega učenja je bil prebujanje zavesti in razvijanje polnega človeškega potenciala. To je dosegal z metodo, ki jo je imenoval "Delo" ali "Metoda". Njegovo izhodišče je bilo praktično: človek naj bi v vsakdanjem življenju razvijal zavedanje, uravnaval notranje navade in povečal svojo sposobnost pozornosti.

Osnovna načela in tehnike

Gurdjieff je učenje strukturiral okoli nekaj ključnih pojmov:

  • Samospominjanje (self‑remembering) – praksa ohranjanja zavedanja sebe in svojih dejanj v trenutku; bistveno za premagovanje "spanja".
  • Trije centri – ideja, da človeka upravljajo tri glavne sferične funkcije: intelektualni, čustveni in gibalno‑instinktivni centri, ki jih je treba usposobiti in uskladiti.
  • Četrta pot – Gurdjieff je razlikoval tri tradicionalne poti (fakirja, meniha, jogija), ki razvijajo telo, čustva ali um posebej. Njegova "četrta pot" združuje delo na vseh treh področjih hkrati in se izvaja znotraj vsakdanjega življenja, brez umika iz sveta.
  • Zakon oktave – model razvoja dogodkov in procesov po principih, podobnih glasbeni lestvici; pomemben za razumevanje rasti in preobratov v človekovem delu na sebi.
  • Gibanja in ritmi – Gurdjieff je uvedel t. i. "sveta gibanja" ali "movements" (posebne plesne vaje), glasbo in ritmične vaje kot orodja za integracijo telesa, čustev in uma.

Praktična stran in institucije

Gurdjieff je v različnih obdobjih ustanavljal in zapiral različne šole in skupine za poučevanje Dela po vsem svetu. Njegova dela so bila namenjena tako posameznikom kot skupinam, ki so delovale kot inštituti ali delavnice. V svojih skupinah je uporabljal kombinacijo intelektualnih predavanj, telesnih vaj, glasbe, kompozicij (sodeloval je z glasbenikom Thomasom de Hartmannom) in strogih vsakdanjih rutin, ki so bile včasih zahtevne in nenavadne, a so imele cilj prebuditi zavedanje pri učencih.

Glavna pisna dela in učenci

Med njegovimi najbolj znanimi knjigami so Meetings with Remarkable Men, Beelzebub's Tales to His Grandson (obsežno alegorično delo) in Life Is Real Only Then, When 'I' Am. Nekateri učenci, na primer P. D. Ouspensky, so njegovo učenje dokumentirali in popularizirali na Zahodu (Ouspensky je napisal knjigo In Search of the Miraculous). Po njegovi smrti je Jeanne de Salzmann med drugimi prevzela pomembno vlogo pri ohranjanju in prenašanju njegovih naukov, ustanovljene so bile tudi različne organizacije, pogosto imenovane Gurdjieff Foundation ali inštituti za nadaljnje poučevanje.

Vpliv, sprejem in kritike

Gurdjieff je imel velik vpliv na zahodno duhovno sceno 20. stoletja; njegova učenja so pritegnila intelektualce, umetnike in iskalce. Hkrati so se pojavile tudi kritike: nekateri so ga označevali za manipulativnega ali kontroverznega učitelja, drugi pa so opozarjali na stroge metode in hierarhične strukture v skupinah. Njegov slog predajanja je bil pogosto zahteven in eksperimentalno naravnan, kar je lahko povzročilo nasprotne odzive.

Dediščina

Učenje, ki ga je Gurdjieff predstavil na Zahodu, izhaja po njegovem lastnem pričevanju iz dolgoletnih izkušenj in potovanj ter reflektira elemente starodavnih modrosti. Njegov poudarek na samozavedanju v vsakdanjem življenju in na mestu človeštva v širšem kozmologičnem okviru ostaja pomemben za številne današnje iskalce. Danes obstajajo različne skupine in centri po vsem svetu, ki nadgrajujejo ali interpretirajo njegove metode – nekatere bolj zvesto izvoru, druge pa v prilagojeni ali eklektični obliki.

Gurdjieffovo delo je zato hkrati praktična metoda samorazvoja in bogat teoretični sistem, ki je še vedno predmet študija, razprav in umetniške interpretacije.